Založba knjig Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 239, število strani 261, leto izida 2023
ZA NAROČILO KNJIGE KLIKNITE TUKAJ
Lara Milković, rojena 23. 06. 1994 in vzgojena v Kopru. Od malih nog je bila navdušena nad umetnostjo in športom. Svojo strast do izražanja skozi umetnost je razvijala že v zgodnjih letih, ko je obiskovala glasbeno šolo kot violončelistka, za šport pa se je kot prava prebivalka primorske odločila za jadranje. Po končani osnovni šoli je Lara nadaljevala svoje izobraževanje na srednji ekonomski poslovni šoli Koper. Danes s svojim partnerjem vodi slaščičarno, v kateri ponujata in izdelujeta svoj domači sladoled. Ker se je Lara rodila s prirojeno srčno napako, je bila primorana na tretjo operacijo srca. Svoje petindvajseto leto je posvetila okrevanju, ki je vključevalo veliko branja in pisanja. V tem času se je razcvetela njena ljubezen do ustvarjanja zgodb. Lara je danes mamica deset mesečne Eme, življenjska partnerica, hčerka, nečakinja, vnuka in prijateljica dvema prekrasnima osebama, kateri sta ji s svojo spodbudno besedo pripomogli, da je zgodba dobila svojo obliko. V prostem času rada vrtnari, bere (predvsem fantazijske romane in grozljivke) in med tem, ko njena dojenčica spi, tudi kaj napiše.
***
»Silverine« je zgodba postavljena v fantazijski svet, a njeno središče je vsakodnevna resničnost marsikoga med nami. Potegnila vas bo na sred oceana in vam dala misliti, kaj vse ste sposobni, kadar nimate več kaj izgubiti.
Pot po stopnicah, ki je vodila v Kapitanovo pisarno, je bila zloščena. Na ograji ni bilo opaziti mastnih prstnih odtisov potnikov. Stene so krasile bogate tapete, poslikane s tropskimi gozdovi. Na Silverinu so vladali red in čistoča, kvaliteta in kvantiteta, ravnovesje, življenje. Stopil sem pred zadnja vrata, skozi katera sem nameraval vstopiti, a ne tudi izstopiti. Prešinila me je misel, da bi potrkal, a se mi je to zdelo absurdno. Kar slišal sem Beethovnovo Peto simfonijo, ki s svojim začetkom usodno trka na vrata. V glavi mi je igral mešani orkester; um mi je popuščal in naraščal je občutek, da bom vsak trenutek zblaznel. Prvi violini je počila struna in pred mano je stal Austin. Z nasmeškom in uradnostjo mi je nakazal, naj vstopim. Ne vem, kako je vedel, da sem čakal pred njegovimi vrati, a je mojo zmedenost razblinil Samaelov ukrivljen nasmešek. Seveda, sem pomislil. Njegov zvesti pes mi je sledil.
Založba knjig Kulturni center Maribor 