Kulturni center Maribor, zbirka Drugačni 018 , število strani 54, leto izida 2023
ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ
O Avtorici
Ksenija Šešerko. Knjiga ji je bila položena v zibel: oče, amaterski pisec, slikar, bralec in zbiralec knjig, mama prav tako strastna bralka. S pisanjem se je spogledovala skozi otroška in mladostniška leta, kasneje pa kot učiteljica svojo strast do pisanja vključevala v delo z otroki. Ves čas je tudi objavljala članke v raznih strokovnih revijah.
S pisanjem se je začela resneje ukvarjati leta 2017, eno leto po upokojitvi. Leta 2019 je začela sodelovati na različnih literarnih natečajih in takoj začela posegati po najvišjih mestih. Leta 2021 je prejela srebrno državno priznanje za izbor in udeležbo na srečanju odraslih literatov – V zavetju besede. Leta 2019 je postala članica literarne in bralne sekcije Vedrina, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Studenci. V tem času se je udeležila več literarnih delavnic. Njena dela so objavljena v več revijah in zbornikih.
V svoje ustvarjanje za otroke vključuje svoji vnukinji, ki kljub zgodnji mladosti stopata po njeni poti.
***
O knjigi
Zakaj SOS za živali? Zato, ker se otroci skozi branje identificirajo z njimi in skozi pomoč, ki jo dobijo te ob svojih težavah iz okolice, ponudijo rešitev tudi otroškim bralcem. Torej bi jih z lahkoto tudi poimenovali SOS za otroke.
Videz in lastnosti živali otroci dobro poznajo. Z njimi preživljajo njihove vsakodnevne skrbi, strahove in nepredelana čustva. Vsaka žival je predstavljena v svoji zgodbi, v kateri se spopada z osamljenostjo, strahom, žalostjo, jezo, zavistjo in lenobo. Vsaka zgodba ponudi bralcu na koncu rešitev, hkrati pa poudari smisel in potrebo sobivanja ljudi med seboj.
Zgodbe so napisane ljubeče in prijazno do bralca, saj se ob prebiranju počutijo dobro, obogateni z novo življenjsko izkušnjo. Priporočljivo je, da zgodbe preberejo tudi starši in učitelji, morda skupaj z otroki in odpre se jim svet, ki ga lahko raziščejo skupaj.
Povzeto po spremni besedi Ksenije Popošek, dipl. pedagoginje.
***
Iz knjige
Učitelj je odšel, Rika pa je še dolgo sedela in premišljevala o njegovih besedah.
Noč je prečepela na svoji veji, ko pa so se iglice na smreki obarvale od prvih sončnih žarkov rumeno, jo je premagala utrujenost.
Sanjala je o babici. Držali sta se za peruti in v srebrnem soju meseca obletavali domači gozd. Zbudila se je močno pomirjena.
Sanje so bile tako žive, da je še vedno čutila svileno gladkost babičine peruti, ki jo je pobožala ob slovesu: ”Premagaj jih, draga moja, predvsem pa uživaj. V mislih bom s teboj.”
Športno noč je pričakala mirna in pripravljena. Ko je detel potrkal po deblu, so se sovice družno zapodile proti ciljni bukvi. Rika je vse premagala za tri dolžine peruti.
”Babica, to je zate,” je šepnila preden je začela sprejemati čestitke.
Založba knjig Kulturni center Maribor 