Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 251, število strani 196, leto izida 2023
ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ

Pred nami je sedeminsedemdeset pesmi, ki jih je napisal diplomat, predavatelj, učenjak, pisatelj in pesnik Milan Jazbec. Pesmi izpovedujejo ljubezensko tematiko in so sestavljene iz eno besednih verzov. Pred nami je prva izdaja knjige, v kateri so ob bok slovenskim originalom postavljeni še nemški prevodi. Poklon kulturi, ki nas je skozi stoletja pomembno sooblikovala, ne bo ostal neopažen, a zgodba s tem še ni zaključena. Avtor namerava zbirko izdati v vseh pomembnejših diplomatskih jezikih seveda zmeraj kombiniranih s slovenščino. Tako je že izšla ukrajinsko slovenska izdaja, na horizontu pa je že tudi švedsko slovenska različica. Ti bodo v diplomatski maniri pripeljali nekaj sveta v Slovenijo in odpeljali nekaj Slovenije v svet.
***
Izražati ljubezen z besedami, in to z nežnostjo in vendar brez sentimentalnosti, kakšen izreden izziv za vsakega prevajalca in vsako prevajalko, in kako odlična naloga! Kakšne srce parajoče slike so se mi odpirale pred mojim notranjim očesom, v sedeminsedemdesetih nežnih odtenkih, medtem ko sem jih skušala odeti v novi, nemški jezik.
(Ivana Kampuš)
***
Dr. Milan Jazbec, veleposlanik in profesor, pisatelj našega časa, piše za in o diplomaciji že desetletja. Med nami sta njegova čudovita romana, v katerih se prepletata diplomacija in zasebno življenje diplomata (kot navaja veleposlanik sam), a v minulih letih je odkril še svojo drugo plat, in sicer pesniško. Izgleda, da je bila njegova poezija skrita v globinah njegove duše, in prišla sta čas in trenutek, ko je zazvenel močno in se je s tem zelo priljubil bralstvu. Morda sta njegova poezija in njegove pesniške stvaritve obet, ki bo dopolnil pisatelja, saj je poezija izjemno občutljiva; je kot med umetnosti, posebno rahločutna, je nekaj, kar potrebuje globlje občutke kot tiste mladostnikove. Tako veliko občutje, predstavljeno skozi lirične verze, je veliko odkritje v človeškem življenju, ki se lahko zgodi tudi, ko je človek že v zreli dobi; je močnejše od življenja, je svoboda, je vpetost, je skrivnost, ki je “bolj skrivnostna kot skrivnost sama”. Zato lahko mirno rečemo, da poet skozi ta poetična dela tako dosega pisateljsko zavezo pisati poezijo in občutja ljubezni, ki “ljubi sama” oz. kot bi rekel Lasgush, “nisi ljubila ne ti ne jaz, ampak ljubezen je ta, ki je ljubila.”
(Luljeta Adili-Çeliku)

