Kulturni center Maribor, zbirka Sekvence 004, število strani 150, leto izida 2024

ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ

Filmska glasba tokratne knjige se bo najprej ustavila pri najbolj glasbenem žanru – to je glasbeni film, imenovan tudi muzikal. Nadaljevali bomo s pogledom v zvoke znanstvene fantastike, ki predstavlja prav tako enega prvih filmskih žanrov, ki pa se glasbeno ni znal takoj opredeliti. Seveda to ni bila težava filmskih komponistov, temveč bolj možnosti in priložnosti, ki so jih le-ti imeli. Glasbeno popotovanje bomo nadaljevali po svetu filmske kriminalke, najbolj razvpitega žanra (in podžanrov) zlate dobe Hollywooda, ki doživlja svojo renesanso prav v današnjem času. Morda v nekoliko spremenjeni podobi, saj je prva bila mnogo bližje žanru film-noir, današnje kriminalke pa kar resničnemu življenju. Kakorkoli – pot nas bo peljala dalje v času nazaj, saj bomo poslušali zgodovinske filme, vsekakor prve (in naslednje) resnične spektakle, ki so privabili v kinodvorane trume gledalcev, in njihova glasba je predstavljala vsekakor eno največjih filmsko simfoničnih epizod v zgodovini sedme umetnosti. Knjiga se zaokrožuje s filmsko glasbo vojnih filmov, ki so svojstven fenomen filmskega sveta. Nikoli namreč ne vemo, kje se konča resnica, prava vojna drama dokumentarnosti, in kje se pričenja filmsko-vojna fikcija. To bi sicer lahko veljalo tudi za kriminalko (sploh sodobne verzije), a vendar upamo, da je svet mnogo bolj prizanesljiv, kako pa nam želijo filmske podobe večkrat pričarati. Vojni filmi največkrat niso drugega kakor pripoved o delih žalostne človekove zgodovine, ki pa se, žal, prehitro ponavlja in nadaljuje.

Iz knjige

Filmska glasba in s tem poslušanje filmov je osnovno in najbolj osredotočeno vodilo knjige, zato ste vsi, ki se boste zazrli v njene strani, toliko bolj vabljeni, da si filme ogledate – z ušesi. Verjamemo, da boste mnoge poznali, morda pa se med njimi najdejo tudi kakšni, ki vam še niso prišli pod roke, pa se bodo zato tem bolj prilegali vašemu raziskovanju. Seveda prav prek filmske glasbe, na katero vseskozi opozarjamo.

Mitja Reichenberg

Skladatelj, (glasbeni) producent, esejist in teoretik, dr. socioloških znanosti in univerzitetni predavatelj (docent) je po končani srednji glasbeni šoli dobil državno štipendijo za izredno nadarjene in 1984 diplomiral iz kompozicije na AG v Ljubljani v razredu Daneta Škerla. Deloval je kot predavatelj za klavir in glasbenostrokovne predmete na srednji glasbeni šoli v Mariboru in bil 1986-1990 predstojnik šole. L. 1998 je bil habilitiran na Pedagoški fakulteti UM, v letih 1990–96 pa zaposlen v UKM kot bibliotekar in strokovni referent za glasbo in film, kjer je oblikoval samostojni avdio-video oddelek ter bil pomočnik ravnatelja. Končal je podiplomski doktorski študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani pri prof. dr. Rastku Močniku (2012; na temo Film in filmski zvok v družbeni funkciji), sicer pa predava in pripravlja seminarje za zborovodje, pedagoške delavce na predšolskem, osnovnošolskem in srednješolskem polju (Zavod RS za šolstvo), o sodobni filmski in scenski glasbi, na alternativnih srečanjih in vabljenih predavanjih. Je habilitirani predavatelj in docent na Akademiji za umetnosti na Univerzi v Novi Gorici, honorarno pa dela še na Fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ), na visoki in višji šoli na Inštitutu IAM, na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani ter na Academii v Mariboru. Nastopa kot pianist, igra pri nemih filmih in deluje kot glasbeni producent. V njegovi bibliografiji je treba posebej omeniti preko 160 izvirnih znanstvenih člankov in skoraj 40 avtorskih knjig na temo zvočne produkcije, glasbe ter glasbe in filma. Je tudi avtor več kot 10 samostojnih glasbenih albumov, med katerimi so najnovejši Beethoven 2.50 (2020), Transhuman (2021), Invisible Spaces of Stardust (2023) ter Pisma brez besed 2 (2024).

ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ