Zarja Trček: DEJAVNOSTI V PODALJŠANEM BIVANJU

Kulturni center Maribor, zbirka Sprejeto 050, število strani 60, leto izida 2024

ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ

O AVTORICI

Mag. Zarja Trček, avtorica knjige Dejavnosti v podaljšanem bivanju, se je rodila 1979 v Mariboru, mestu, v katerem je preživela prva otroška leta. Družina Švajncer se je najprej preselila v Ljubljano, zatem v Volčji Potok in nazadnje v Logatec. Osnovno šolo je končala za Bežigradom, šolanje je nato nadaljevala na gimnaziji v Kamniku. Že tedaj je videla svojo prihodnost v pedagoškem poklicu, saj se je zavedala, da je poslanstvo tega poklica povezano z mnogimi drugimi možnostmi in uresničitvami – tako izobraževanjem, vzgojo, spodbujanjem kritičnega mišljenja in ekološke ozaveščenosti kot tudi humanizmom, strpnostjo in spreminjanjem sveta na bolje, zato se je vpisala na Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem. Študij je sklenila v rednem roku in ga nadaljevala na podiplomskem študiju Poučevanje na razredni stopnji Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Ob študiju se je kot profesorica razrednega pouka redno zaposlila na osnovni šoli.

Leta 2006 se je poročila s Primožem Trčkom in v nekaj letih sta postala starša hčerkama Juliji in Poloni ter dvojčkoma Zali in Tilnu.

Kljub številni družini in odgovorni službi je leta 2015 podiplomski študij uspešno končala in si pridobila naziv magistrice znanosti Poučevanja na razredni stopnji. Objavila je že več strokovnih člankov in je avtorica knjig Osnovna šola Gornji Logatec v luči gospodarskega razvoja kraja, Osnovna šola Hotedršica skozi čas, Zgodovina Hotedršice, Začetki šolstva v Okraju Logatec in Devetdeset let šole v Lazah. Novo delo, Dejavnosti v podaljšanem bivanju, je nastalo iz želje, da bi se čim več vedelo o delu v podaljšanem bivanju.

O KNJIGI:

Mag. Trčrek v pričujoči knjigi prikazuje podaljšano bivanje kot obliko vzgojno-izobraževalnega procesa. Podaljšano bivanje organizira šola, namenjeno pa je učenkam in učencem od prvega do petega razreda. Ker mora biti vodeno strokovno, mag. Trček prouči pomen gibanja in zdravega življenja, samostojno sodelovalno učenje, vidike kulture, tradicije in dediščine, samostojno načrtovanje prostega časa in igro ter individualizirano obravnavanje otrok s posebnimi potrebami. Prizadeva si za ustrezen položaj tako posameznic in posameznikov kakor tudi skupine kot celote, pri čemer ima pomembno vlogo oblikovanje kakovostnih medčloveških odnosov.

ODLOMEK:

Z aktivno udeležbo in izkušenjskim učenjem učenke/učenci razvijajo svoje kulturno-umetniške potenciale, raziskujejo, načrtujejo in predlagajo rešitve za varovanje in ohranjanje kulturne in naravne dediščine, s spoznavanjem različnih vsebin kultur razvijajo zavest in pozitiven odnos do nacionalne, evropske in svetovne dediščine in vključevanja teh dediščin v sodobnost. Pridobivajo znanja, veščine in izkušnje o vlogi posameznika in ustreznih načinih vzpostavljanja odnosov.

Pozitivne kulturne izkušnje prispevajo k celovitemu razvoju osebnosti vsakega posameznika in življenju v demokratični družbi, ki temelji na znanju, splošnih kulturnih in civilizacijskih vrednotah, etičnih načelih, ustvarjalnosti, trajnostnem delovanju in aktivnem demokratičnem državljanstvu.