Založba knjig Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 304, število strani 114, leto izida 2024

Valentin Cundrič: Belo-črni humor
ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ
Gosje pero
in kreda.
Na lubju
rešena beseda,
ki gre od ust do ust,
od soseda do soseda.
Pred vami je pesniški dnevnik. Pesniške drobničke si sledijo, kot so nastajale. Vsaka od teh je samostojna večvrstična pesem z zaokroženim sporočilom. Pesmi so družbeno kritične, hkrati, kot upam, pa poetično prijazne.
Kdor me zaničuje,
naj se ne kesa.
Sebe potulčuje.
Sebe in oba.
Res pa ni nobene nuje,
da me rad ima.
Valentin Cundrič, skrivnosten in vznemirljiv avtor je starosta slovenskega samozaložništva in lo- fi estetike. Njegova pesniška pot se pričenja v sredini 50ih let, ko objavlja v vseh pomembnejših literarnih revijah, pesniški prvenec Pojoči grm pa izda leta 1961. Njegov pesniška pot, ki se prične z novoromantičnimi pesmimi, ga vodi v modernizem. Konkretne bivanjske situacije zamenja govorica mitičnega in mitološkega, hkrati pa se formalno vrne k trdnejšim, celo klasičnim pesniškim formam. Ta težnja doseže vrhunec v sonetizmu poznih osemdesetih in dobršnem delu devetdesetih let, skozi serijo sonetnih vencev izdanih v samozaložbi. Leta 1998 tako izide Slovenska knjiga mrtvih, v kateri so sonetni venci združeni v sonetni venec. Ob tem je pomemben tudi kot pisec, večkrat magične, proze in zgoščene esejistične misli. Gorenjsko Prešernovo nagrado je prejel 1980, naziv častnega občana Jesenic 2011, nagrado za življenjsko delo Zveze slepih in slabovidnih Slovenije pa 2019.
Brez kraja
hišni svetnik.
Brez dežele
deželni zavetnik.
Seveda z bogom
isti letnik.

