Založba knjig Kulturni center Maribor, zbirka Sprejeto 065, število strani 188 leto izida 2025
ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ
Božidar Radoš: Okruški spomina
Okruški spomina?
Ja, okruški.
Le okruški spomina.
Samo ti so se ohranili. Le po kakšnih in le po katerih prijaznih naključjih minulih let? Kot lačni s hvaležnostjo pobere in v dlan zbere tudi razsute drobtinice kruha z mize, bom tudi sam s hvaležnostjo iskal in zbiral le še njegove okruške. Okruške spomina, ki so se prikrili v gostem rastju minulih let, da jih tudi mogočni vetrovi in neurja niso mogli do konca izruvati, odkrušiti in dokončno prikriti begajočemu spominu. Tako se kdaj prikrije tudi droben okrušek ometa ali razpadajoče opeke zidu, klesanega kamna palače ali gradu, da ga tudi divjanje viharjev nikoli ne razkrije in odkrije. Med podrastjo ob zemlji prikrit ždi in čaka, dolgo čaka, vse prevečkrat ga nihče nikoli ne odkrije.
Zapisani bodo po vrsti, okruški spomina, kot so se postopoma razkrivali. Bralec se zaradi tega naj ne utruja s kakršno koli sprotno kronologijo. Pozornemu se bo ob koncu branja kar sama dokončno razkrila.
O avtorju
Do leta 1991 je živel v Ormožu in tam opravljal zobozdravniški poklic. Dve mandatni obdobje je bil tudi vodja takratnega TOZD-a Zdravstveni dom Ormož. Zdaj že več kot 25 let živi v Murski Soboti, kjer je nekaj časa delal še v zasebni zobni ordinaciji. Po smrti prve žene se je poročil z višjo zobozdravstveno tehnico Vladko Mecilošek, ki mu je pomagala pri delu v ordinaciji.
Pisati je začel po upokojitvi. Po lastnih besedah je bila ljubezen do knjig odločilna za njegove prve preizkuse v pisanju. Najprej se je z avtobiografskim romanom Zlatnik polne lune spomnil svojega očeta in hkrati izpisal lastno življenjsko pot. Napisal ga je z željo, da bi povedal, kako mu je bil čas, v katerem je živel, naklonjen oz. prevečkrat nenaklonjen. Roman je bil nekaj let po izidu ponatisnjen. V zbirki zgodb Armbrust, ki jo je posvetil 20. obletnici slovenske osamosvojitvene vojne, in romanu Usodni časi je opisal svojo izkušnjo ob osamosvajanju Slovenije, v delu Vojakova pisma pa je literarno preoblikoval pisma, ki jih je med služenjem vojaškega roka pisal ženi. V romanu V objemu zla je tematiziral usodo njemu znanih ljudi, ki so se znašli v kolesju druge svetovne vojne in usodnih sprememb po njej. Za vsa literarna dela je značilna kritična distanca do tega, kar ga je osebnostno oblikovalo. Ravno kritična distanca je namreč po njegovem mnenju tisto, kar bi moralo zaznamovati leposlovno pisanje.
Božidar Radoš je skupaj s soprogo tudi neutruden svetovni popotnik.
Založba knjig Kulturni center Maribor 