Založba knjig Kulturni center Maribor, Frontier (poezija) 333, število strani 121 leto izida 2025
ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ
Marija Švajncer: Jaz, krava Rička
Krava Rička in živali na Jožetovi kmetiji se znajdejo v težavah. Jože rad pogleda v kozarec, bik Vilibald na sosednji kmetiji, obdani z električnim pastirjem, je Ričkina neuslišana ljubezen, še bolhe na pasji dlaki niso najbolje razpoložene. Ko pa divja nevihta in strela zadene murvo, se vse skupaj še bolj zaplete. Ali bo Alojziji Korenček, ki je svoje življenje posvetila živalim in se vztrajno bori za njihove pravice, uspelo, da bo krave, Ričko, Radiko in Rožo, izvlekla iz blata? Bo vrana dobrotnico imenovala samo Korenček in se namrdnila: »So what?« Ali bo Jože spoznal, da pijančevanje nikamor ne vodi? Pa poglejmo, kako se bo vse skupaj razpletlo. Nekdo na kmetiji je rekel, da je življenje lepo. Je bil to kosilnik Teodor ali leni bik Blick?
Iz knjige
Jože je Alojziji Korenček ponudil sadni sok in sveže pečene piškote. Ni se jih branila, tudi sok ji je prijal. Izmenjala sta še nekaj vljudnostnih besed in Alojzija se je poslovila. Včasih se ljudje znajo dogovoriti med seboj in se spraviti iz še tako zapletenega položaja. Da, včasih, večinoma pa ne. Radi se prepirajo, tudi žalijo in spopadajo. Vedno si izmislijo kaj slabega, celo vojne. Ni jim mar, da vojaki izgubijo življenje, še za to se ne zmenijo, da krogle zadenejo otroke, kaj krogle, v svoji pameti so izumili brezpilotna letala, nekakšne drone, ki kar tako sejejo smrt. Takrat si rečem:
O avtorici
Marija Švajncer je bila rojena leta 1949 v Mariboru v pisateljsko-novinarski družini. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je študirala filozofijo in primerjalno književnost ter iz filozofije tudi doktorirala. Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru (najprej Pedagoški akademiji, zatem Pedagoški fakulteti) je bila kot predavateljica filozofije zaposlena osemintrideset let. Ima dva sinova – devetinštiridesetletnega Damijana in tridesetletnega Zmaga.
Marija Švajncer je avtorica devetih filozofskih knjig, dveh monografij s področja literarne zgodovine, osmih pesniških zbirk, treh romanov za odrasle, treh mladinskih romanov, uglasbenih pesmic in uprizorjenih lutkovnih iger. V Mariboru so ji podelili Glazerjevo listino, pri tržaški Mladiki je za pesniške cikluse dobila dve prvi nagradi in tri druge nagrade. Na natečaju Literarne revije Spirala je za pesem dobila prvo nagrado. Za roman Samotni bralec je bila nominirana za nagrado večernica. Na anonimnem literarnem natečaju Kulturnega centra Maribor so ji za roman Poteptana ljubezen dodelili prvo nagrado, na javnem natečaju pa tretjo nagrado za pesniško zbirko Na odru.
Marija Švajncer je hišna avtorica Založbe knjig Kulturnega centra Maribor. Izdal ji je naslednje knjige: Grdi filozofi, Veselje do življenja ali filozofija radoživosti, Virus in filozofija, Naš razburkani čas, Fran Milčinski in njegov rod (v treh delih), Kamnite pesmi, Igralca, V spomin na Gašperja Tiča in Jerneja Šugmana, Samogotovost, Zrcalo Hinka Smrekarja, Vesele pesmi, Očetovi udarci, Ali ne bom več nogometaš?, Kdo neki me zasleduje?, Iskanje ljubezni, Poteptana ljubezen, Palčki nagajivčki in Palčki veseljaki. Nekatera od teh del so na Biblosu na voljo tudi v elektronski obliki. Avtorica piše revijalne, radijske in spletne knjižne ocene, eseje in filozofske članke.
Marija Švajncer je nominirana za nagrado Mira, ki jo Ženski odbor Slovenskega centra PEN podeljuje ustvarjalkam za njihove izjemne literarne dosežke in celovito osebnostno držo.
Založba knjig Kulturni center Maribor 