Založba knjig Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 352, število strani 258, leto izida 2025
ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ
Bojan Bizjak: Pozabljena dolina
Bojan Bizjak (22. februar 1959, Predmeja pri Ajdovščini) je izjemno plodni slovenski pisatelj, pesnik, publicist in fotografski ustvarjalec. Kljub močni slabovidnosti, ki ga je že v mladosti preusmerila na Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, se je izobrazil na različnih področjih, a nobenega študija formalno ni končal – najprej agronomije, nato primerjalne književnosti, filozofije in psihologije.
Zaposlil se je kot učitelj na osnovni šoli v begunskem centru v Ajdovščini, kjer je poučeval matematiko, fiziko in biologijo. Sodeloval je pri lokalnem radiu, časopisih in leta 2013 – pod okriljem Lavričeve knjižnice Ajdovščina – ustanovil šolo kreativnega pisanja s pripadajočim priročnikom. Je tudi pobudnik in urednik spletne literarne revije Burjač.
Je avtor več kot 50 knjig – med njimi je 22 romanov, 7 pesniških zbirk (npr. Skrivnost, Gori, Svetloba), ter okoli 20 zbirk kratke proze. Njegovo delo obsega tudi knjižni priročnik Kreativno pisanje (2019) in številne avtorske fotografske razstave. Svoje delo je predstavil na desetih knjigah letno in za to prejemal številna priznanja, med drugim Petomajsko priznanje občine Ajdovščina (2015) in nagrado Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (2023) za izjemni kulturni prispevek.
Živi in ustvarja v Ajdovščini, kjer že več kot desetletje vodi šolo kreativnega pisanja, skrbi za revijo Burjač in vsestransko dograjuje bogato kulturno krajino primorske regije.
Odlomek
Ornament svetlobe se je tkal na stekleni steni in dajal vtis, da se je tokrat sončna energija podpisala z vsemi pisavami, ki jih premore. Zakaj sem tu? se je Tomo vprašal in strgal po konzervi, da bi v sebi utišal procese prebave in hotenja po dodatni energiji. In še enkrat si ogledal stekleno steno, ki je zajemala ugašajočo luč. Le kdo je zares postavil to smešno kočo? Pa tu? Dve uri hoda od zadnjih hiš. Niti ni prave ceste, samo nekakšen kolovoz, nekdaj najbrž gozdna cesta. No ja, z dobrim terencem bi jo zmogel, ampak … Prekleta konzerva … Spet bom dobil drisko. Menda so obloge na stenah, neka kemikalija, ki ni ravno prijazna do prebavil. Konzervirana hrana … Nič novega, civilizacija pač. Slišal sem govorice, da naj bi se tu zbirala neka sekta, pred leti, pa … Kaj vse se sliši po vaških gostilnah, kaj vse.
O knjigi
Roman sodi v kategorijo psiho socialne odslikave družbe. Zgodbovni kompleks tvorita dva glavna lika Tomo, Socialni delavec in Adi upokojenec, ki ne more do pokojnine in je socialni podpiranec. Tomo, sicer Tomaž, ima burno razvezo in ga skrbi, kako bo speljal vzgojo mladoletne hčerke Mije. Hkratno teče zgodba gospoda Adija, ki je star 70 let in se vrti na robu eksistence, kljub temu, da ima solidno izobrazbo, žal pa je rad živel in potoval, pa ni imel stalne eksistence. Zato roman postreže z zanimivimi podzgodbami: zaplet z eno od jadralk – Adi je bil tudi jadralec, pa zanimivi tipi, ki so se znašli v pristanišču, in tudi njegovi filozofski zapiski, razmišljanja in prebiranja zgodb – navdušuje se za beletristiko. Zaplet ob blagem infarktu pa prikaže bolnišnično vzdušje in probleme v zdravstvu.
Tomo pa je imel kratko afero s Tamaro, s sodelavko in se počasi odmika: najame kočo, ki jo je naredil Adi, ko je še bil zadosti vitalen. Tista koča je bila zbirališče nekega duhovnega gibanja, v katerem je bila tudi farmacevtka Janja – ta izgine na začetku virusne evforije na pomlad v letu 1019 – njena zgodba je dodatna dimenzija romana. Janja se na koncu spet pojavi in pove, daj je živela z možem v Avstriji, v neki pozabljeni dolini – žal se je mož poslovil – s seboj prenaša nekaj njegovega pepela. In tako se roman počasi zapre. Adi se je povsem spremenil; priznava novo tehniko: internet, pameten telefon in veliko bere in si dopisuje. Tomo leze v alkoholizem, njegova bivša žena pa v kokain. Tomo se zaveda, da se mora držati zaradi hčerke, na tak način se roman navidezno zaklene. Poln je dobrih podzgodb, ki jih prebira Adi. Jezik se prilagaja govorcem in upovedni materiji. Dramaturško pa ima veliko sunkov in bralca na tak način sili, da fantazijsko soustvarja upovedno materijo.
Založba knjig Kulturni center Maribor 