Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 385, število strani 120, trda vezava, leto izida 2026

ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ

^{Lamot, Kerman, Kirbiš: ZAUPANJE IN DEMOKRACIJA PO PANDEMIJI}

Glavni cilj monografije Zaupanje in demokracija po pandemiji: cepljenje, informacijski viri in demokratična udeležba v Sloveniji je raziskati nekatere posledice pandemije covida-19 v Sloveniji s poudarkom na oklevanju pred cepljenjem, demokratičnih vrednotah in političnem udejstvovanju ter zaupanju v javne zdravstvene ustanove. Te tri elemente avtorji obravnavajo kot ključne značilnosti, ki lahko vplivajo na ranljivost družb za negativne posledice pandemije covida-19 in na uspešno državno obvladovanje pandemije. Monografija prispeva k razumevanju, kako pandemije preoblikujejo odnose med zaupanjem, informacijskim vedenjem, cepljenjem in demokratično udeležbo. Delo opozarja, da okrevanje po krizah ni le zdravstveni, temveč tudi družbeni in politični proces, v katerem imajo ključno vlogo zaupanje, občutek varnosti in aktivno državljanstvo. Rezultati monografije ponujajo izhodišča za nadaljnje raziskave in za oblikovanje javnih politik, ki krepijo odpornost družbe, transparentno komuniciranje in demokratično participacijo v času negotovosti, pri čemer sklepna priporočila dajejo smernice za učinkovitejše odzivanje javnozdravstvenih institucij in dolgoročno krepitev zaupanja v demokratične procese.

***

Doc. dr. Monika Lamot je zaposlena na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kjer raziskovalno in pedagoško deluje na področju zdravstvene in politične sociologije. Njeno raziskovalno delo se osredotoča predvsem na proučevanje stališč do cepljenja, zdravstvene pismenosti in zdravstvene komunikacije. Ukvarja se tudi s proučevanjem prepričanj o teorijah zarot, institucionalnim zaupanjem, populizmom in politično polarizacijo. Sodeluje pri številnih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih s področij zdravstvene in politične sociologije ter socialne psihologije.

Doc. dr. Katja Kerman je zaposlena na Oddelku za psihologijo Filozofske Fakultete Univerze v Mariboru in je predstojnica Katedre za psihologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Njeno raziskovalno področje zajema psihologijo dela in organizacij, s poudarkom na psihologiji zdravja pri delu, pri čemer se osredotoča na povezavo med delom in stresom, spanjem ter mejo med poklicnim in družinskim življenjem. Njeno raziskovalno delo vključuje tudi psihologijo zdravja, natančneje proučevanje povezave med stresom ter telesnim zdravjem in blaginjo, ter napovedovanje zdravstvenega vedenja. Sodeluje pri številnih narodnih in mednarodnih projektih na področju psihologije in sociologije zdravja, politične sociologije, socialne psihologije, psihologije dela in organizacij.

Prof. dr. Andrej Kirbiš je redni profesor na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Je avtor več kot sto znanstvenih del o političnem udejstvovanju, prostovoljstvu, polarizaciji, politični kulturi in demokratični konsolidaciji v postsocialistični Evropi, s poudarkom na mednarodnih primerjalnih analizah. Njegove raziskave segajo tudi na področja sociologije zdravja, kulture in okolja, vključno s proučevanjem zdravih življenjskih slogov, prehranskih vzorcev, duševnega zdravja, stališč do cepljenja, okoljskih stališč in vedenj ter družbenih neenakosti. Je soustanovitelj in član Centra za raziskovanje postsocialističnih družb (CEPSS). Vodil je številne raziskovalne projekte, ki so jih financirali Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za kulturo oziroma Ministrstvo za javno upravo.

***

“Znanstvena monografija predstavlja poglobljeno in empirično utemeljeno sociološko analizo slovenske družbe po pandemiji. Obravnava prepletenost zaupanja v javne institucije, stališč glede cepljenja in demokratične udeležbe ter ponuja prepričljivo razlago, kako krize prispevajo k stališčem državljanov do institucij in demokratičnih norm. Posebnost dela je njegova dvojna metodološka zasnova, ki združuje dvovalovno panelno raziskavo in spletni eksperimentalni pristop ter tako omogoča vpogled v longitudinalne in vzročne dimenzije zaupanja, stališč, vrednot in udejstvovanja. Ta kombinacija pomeni pomemben napredek v domačem empiričnem družboslovju in postavlja visoke standarde za prihodnje raziskave z mešanimi metodami. Interpretacija avtorjev presega golo statistično analizo, saj razkriva povezave med eksistencialno negotovostjo (zdravstveno in ekonomsko), blaginjo (psihološkim, fizičnim in družbenim), prodemokratičnimi vrednotami ter institucionalnim in neinstitucionalnim političnim udejstvovanjem. Monografija pomembno prispeva k razumevanju družbenopolitičnih posledic zdravstvenih kriz ter zagotavlja dobro utemeljena priporočila za krepitev zaupanja in demokratičnega udejstvovanja.”

izr. prof. dr. Mirko Prosen, sociolog

***

“Monografija je celovito znanstveno delo, ki pomembno prispeva k razumevanju ločenih, a tudi zelo povezanih konceptov, in odgovarja na vprašanje – kako so se zaupanje, stališča do cepljenja in demokratična udeležba razvijali po pandemiji. Z vidika javnega zdravja in komuniciranja avtorji prepričljivo pokažejo, da je treba oklevanje pred cepljenjem razumeti (predvsem) v širšem družbenem in informacijskem kontekstu. Posebna vrednost monografije je v njeni inovativni metodološki zasnovi, ki združuje dvovalovno panelno raziskavo in spletni eksperiment za proučevanje sprememb v zaupanju, informacijskem vedenju in stališčih do cepljenja. Tak pristop je v slovenskem javnozdravstvenem in družboslovnem raziskovanju redek ter omogoča edinstven vpogled v dinamiko javnega mnenja in odločanja skozi čas. Delo je metodološko natančno, konceptualno jasno in izjemno relevantno za aktualne razprave o čedalje šibkejšem institucionalnem zaupanju ter izzivih zdravstvenega komuniciranja v obdobjih negotovosti in nenehnih kriz. Z združevanjem empiričnih spoznanj in praktičnih priporočil monografija zagotavlja dragocene usmeritve za oblikovalce politik in strokovnjake javnega zdravja pri krepitvi transparentnega komuniciranja in zaupanja v zdravstveni sistem.”

doc. dr. Mitja Vrdelja, predstojnik Centra za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje

ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ