Matej Mertik: ŠE LUNIN PRAH BI POBRAL IZ BELIH

Založba knjig Kulturni center Maribor, zbirka Sprejeto 87, število strani 102, trda vezava, leto izida 2026

ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ

^{Matej Mertik: ŠE LUNIN PRAH BI POBRAL IZ BELIH}

MEHKO OKROGLO POKRIVALO

s položnimi vrhovi,
ki ga lahko poljubno
oblikuješ v poljube
prihodnosti. Premešale
so se na belih ploskvah
črne figure, nagnetene ulice,
Tokio, kjer skozi krošnje
lesketajo solze. Ne gledajo
navzgor. Ampak tako
se v odprtih očeh lesketajo
bleščice temnih noči, ki
so izgubile berretto, da
so jo lahko ponovno
našle. A šele potem ko
je obrnila šalico in je bele
počasi zloščil tako,
da so bili oni spet mirni.
Kot čevlji, ki so sijali
med jutri in četrtkom.
Kot krilnice, ki so zvenele
med včeraj in nevihto.
Gosto dežuje.
Blago pomrzne noč.
Black ice mi je prišepnil,
da me njena senca ni
videla. Zato sem se
med tistimi zimskimi
drevesi brez naglice
sprehodil nag.

Matej Mertik je slovenski avtor, ki v svojih delih prepleta znanstveno in lirično ustvarjalnost. Njegova dela, med katerimi so romaneski prvenec Kapitan, na Zemlji izginjajo marjetice, literarna potopisa Tri srca – Prlekija in Polet nočnega papagaja ter pesniška zbirka Likalnik na muhte, zaznamujejo domiselni pripovedni pristopi, v katerih se razodeva lirski subjekt, ki svet doživlja in dojema na svoj način. Poleg literarnega ustvarjanja je aktiven tudi na znanstvenem področju. Kot znanstveni sodelavec je deloval v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi, kjer je sodeloval v skupini za zaščito in električno celovitost naprave pri zagonu velikega hadronskega trkalnika (LHC). S svojim delom pomembno prispeva k razvoju informacijskih tehnologij in umetne inteligence v Sloveniji ter k promociji znanosti in umetnosti v širši družbi. Še lunin prah bi pobral iz belih je njegova četrta pesniška zbirka in sedma samostojna knjiga.