Milan Vincetič: MERMOL

Frontier 90, število strani: 174, leto izida: 2016

ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ

Rad je imel njene, kot je sam dejal, hudomušnice. Rad njeno hojo, zadnjico, ki je mično poplesovala, roke, ki so se zmeraj izmaknile, ko se jih je želel dotakniti, prsi, ki jih je bilo pod široko bluzo zgolj za breskvici, oči, ki se niso dale ujeti, tudi če so se zasolzile. In po malem so se venomer. Najbrž od prepiha ali od stalnega vetra, ki je vlekel skozi Sarang. Mesto je bilo namreč v gorskem koritu, le proti jugu, torej proti južni polsestrini, se je hribovje poleglo v planoto. Kar je bilo idealno za samo zasnovo: Sarang je bil kot na pladnju, kazal je le južno naličje, hrbet pa je bil hladno naslonjen na gorski masiv. Zato je v skicirko jasno zapisal, da je treba sence proti gorskemu masivu kar črtati. Kot je odslej črtal vse ženske.

Novele so skoraj ves čas nevsiljivo začinjene s črnim humorjem, kar značaje junakov obarva s hrabalovsko človeško toplino, ki še tako samosvoje in marginalne junake približa na doseg roke, ki nasmeji, pretrese in daje misliti. Plastičnost Vincetičevih junakov je tako otipljiva, da jih kljub težki in vseprisotni mermolski senci v vsakdanjem ali domišljijskem življenju srečuješ še dolgo potem, ko novele odložiš. Prav zaradi mnogoterih odtenkov svetlobe in teme, ki nam jih prinaša pričujoča knjiga, kratkost našega bivanja ni kratka in sprijaznjeno topa, ampak skrajno občutljiva, erotično naelektrena in neskončno daljša od svojih začrtanih poti.

—Borut Gombač, iz spremne besede

O Avtorju

Milan Vincetič, rojen 11. 10. 1957 v Murski Soboti, diplomant slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pesnik, pisatelj, urednik, tudi publicist. Živi in ustvarja v Prekmurju, doslej pa je objavil v knjižni obliki pesniške zbirke Kot slutnja radovedno (1981, soavtor), Zanna (1983), Arka (1987), Finska (1988), Tajmir (1991), Divan (1993), Tanin (1998), Balta (2001), Lakmus (2003), Raster (2005), Retuše (2007),Vidke (2009), Stajanke (2012), Pristave (2014), Kalende (2016); novele Za svetlimi obzorji (1988, soavtor), Obrekovanje Kreča (1995), Srebrni breg/Srebrni brejg (1995, soavtor), Šift v idini/Parnik v ajdi (1999), Žensko sedlo (2002), Talon (2007), Pobeglo morje/Vujšlo mordje (2009), Zimsko jajce (2013); kratka romana Nebo nad Ženavljami (1992), Lebdeča prikazen/Lebdeča prijlika (2014) ter roman Goreči sneg (1998).

Piše tudi radijske igre, knjižne ocene in publicistiko, je uvrščen v številne antologije, njegove pesmi pa so bile prevedene v številne jezike.

Dobitnik nagrade Prešernovega sklada (2005) za zbirko Lakmus ter Čaše nesmrtnosti (2007), večkrat nominiran tudi za Veronikino in Jenkovo nagrado.