Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 159, število strani 358, leto izida 2020
ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ
“Leta so tekla in razmere v Jugoslaviji in Sloveniji so se umirjale. Hartmanova rodbina se je širila, Filip in Mojca sta se starala. On je še vedno rad lovil ribe v Dravi, ki je bila deroča in živahna reka. Ribiči so imeli svoja ribiška mesta blizu mostu. Filipa so mlajši ribiči spoštovali, ker je bil najstarejši ribič v Mariboru in je zato prejel brezplačno ribiško karto od ribiškega društva.” [Iz knjige]
Roman kronološko sledi Filipovemu odraščanju, služenju vojaščine, snubitvi in poroki, prvemu domovanju z Mojco in rojevanju potomcev, vojni, službi, selitvam, odraščanju potomcev, njihovemu šolanju in prvim ljubeznim. Veliko jih je in ni jim z rožicami postlano. A se imajo radi in kdor ne verjame, naj jih pogleda na fotografiji. …
Celotno besedilo se trudi biti nevtralni prikaz dogodkov, a morda prav to v bralcu vzbudi močna čustva ob številnih žalostnih, pa tudi radostnih dogodkih v življenju nekdanjega pastirčka, holcarja, dragonca, železničarja, očeta in predvsem do konca zvestega soproga drage Mojce.
Delo kot nalašč za zasanjanje v dobre stare čase z edino ljubeznijo, z ljubeznijo do groba, za kritično presojo »dobrih« starih časov, za obnovitev znanja o zgodovinskih časih, za hrepenenje po družini, po povezanosti, po vedenju, da so vse zgodbe resnične in je vsak od nas vreden svoje zgodbe.
[Metka Lampret]
Kulturni center Maribor - založba 