Maja Tripar: ZVEZDA ČRNE KRONIKE

Založba knjig Kulturni center Maribor, Frontier 379, število strani 304, leto izida 2026

KNJIGA TRENUTNO NI NA VOLJO!

Maja Tripar: ZVEZDA ČRNE KRONIKE

O knjigi

Prvenec Maje Tripar je tekst, ki te ne more pustiti ravnodušnega, prav nasprotno: vulkanski izbruh emocij. Med njimi je v ospredju gnus. Vsekakor to ni običajno, pogosteje čustvujejo v strahu in jezi, če se osredotočimo na negativna čustva po valenci. Črvi, muhe, vampirji in potem Kristus, Krišna, Buda!? Vprašaš se ali so gnus, jeza in prikriti strah naravnani po naše ali v njih zveni katarza. Ko v črni kroniki sije zvezda, se da rahlo zaznati veliko bolečino. Depresija je tu, psihoza teka na preudarnost. Kje je upanje, da o radosti sploh ne govorimo. “ Jaz nisem jaz… Jaz sem kača”… Vidimo jezno, razčlovečeno osebo, ki kriči, ker (se) krivi, kletvice usmerjene v mater. Tekst se tudi ob koncu osredotoči na mamo, ki jo oblači v plašč krivde in odsotnosti, ki jo tako kot očeta umesti v ambivalentnost. Simboli. Vsa knjiga je bolj ali manj prežeta s simboli. Proste asociacije, ki se zrcalijo tudi v številih, katera lahko imajo za bralca nekaj, kar buri domišljijo. Kljub temu, da se ne moreš znebiti povezave med gnusom in bolečino ter omejenosti v jezi, tekst pušča veliko prostora za razcvet domišljije.

                                                                                                                                                          Domen Brumen Svit


Iz knjige


Sence so vse hitreje plesale svoj mrtvaški ples okoli nje. In s tem radostno naznanjale, da so prišle po njeno dušo. Da jo bodo vzele skozi njeno telo. Pričelo jo je dušiti, hlastala je za zrakom in nikakor ni mogla do
njega. Srce ji je hotelo skočiti iz prsi. Tresla se je po vsem životu, nazadnje je dobila močan udarec v pleksus. Žgalo jo je. Takrat je vedela. Ponovno se dogaja. V vodnjaku je življenjska tekočina njenega svetega izbranca, njenega zdravitelja. A ker ne želijo, da bi tudi ona pila iz svetega vodnjaka, jo želijo zažgati. In zato v vodnjak špricajo staro, zoglenelo življenjsko tekočino. Mislijo, da ne ve, kaj se dogaja. Želijo jo bolno, želijo jo mrtvo. Želijo jo prizadeto. Čarovnice so radovedno gledale, kaj se dogaja s to Sneguljčico, kaj se dogaja z Rdečo kapico, Trnuljčico, grofico, kraljico … Videla jih je, kako jo gledajo. Še hihitale se niso od velikega navdušenja.


Življenjepis

Maja Tripar, rojena 19. julija 1989 v Kopru, je po izobrazbi vzgojiteljica predšolskih otrok. Že pri petnajstih letih je začela delovati v medijih, najprej na radiu kot redaktorica in novinarka, voditeljica ter spikerka. Kot pevka je nastopala na različnih odrih, sodelovala pa je tudi v glasbenih oddajah in videospotih na televiziji.

Pred približno desetimi leti je zbolela za shizofrenijo. V obdobju hudih duševnih stisk je uteho iskala v alkoholu in drogah. Leta 2018 je začela pisati dnevniški zapis, iz katerega je postopoma nastajal knjižni rokopis. Pisanje je nadaljevala tudi med zdravljenjem na forenzični psihiatriji, kjer ji je bil zaradi uboja babice izrečen ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja s strani koprskega sodišča.

Njena življenjska zgodba je po letu 2021, kmalu po epidemiji covida-19, močno odmevala v slovenski javnosti in pritegnila zanimanje številnih medijev. Odločila se je, da svojo izkušnjo celostno in neposredno predstavi v knjigi, napisani v obliki dnevnika.

Njeno pisanje zaznamujejo močna čustva – jeza, nemoč, žalost, obup, krivda in sram –, hkrati pa tudi uvidi, pridobljeni skozi proces zdravljenja. Dnevniški zapisi se prepletajo z intimno zgodbo o simpatiji med njo in sopacientom. Rokopis ponuja iskren in neolepšan vpogled v njen notranji svet – v misli, čustva in doživljanje osebe, ki se sooča z odvisnostjo in shizofrenijo.