Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 379, število strani 346, leto izida 2026, ISBN 978-961-7272-31-4
ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ
Andrej Kirbiš in Stefani Branilović: PODNEBNA PISMENOST IN PROOKOLJSKO VEDENJE MLADIH V SLOVENIJI IN EVROPI
Ta monografija proučuje podnebno pismenost in njeno povezanost s prookoljskim vedenjem med slovenskimi mladimi in odraslimi v primerjalnem evropskem in globalnem okolju. Z uporabo trianguliranih podatkov iz nacionalne ankete (N = 2.990), Evropskega družbenega pregleda (ESS) in Mednarodne splošne družboslovne ankete (ISSP) smo validirali tridimenzionalni merski instrument (kognitivna, afektivna in vedenjska dimenzija) na petih podvzorcih ter izvedli multivariatne regresijske in mediacijske analize za opredelitev napovednikov in mehanizmov, ki povezujejo znanje z delovanjem. Faktorske analize so potrdile tridimenzionalno strukturo v vseh starostnih skupinah. Slovenski mladi so izkazali večjo zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb kot njihovi evropski vrstniki, vendar so pokazali šibkejše prehode od afektivne k vedenjski dimenziji. Pri slovenskih osnovnošolcih so prookoljsko vedenje napovedovali kognitivna dimenzija, vrednote samopreseganja in pogostost pogovorov o okoljskih temah, pri čemer je afektivna dimenzija kot celota posredovala odnos, pri tem pa nobena posamezna afektivna poddimenzija ni izkazovala značilnega posrednega učinka. V nasprotju s tem so evropski mladi izkazali močnejšo mediacijo s podporo podnebnim politikam. Vrednote samopreseganja so se izkazale kot najmočnejši napovednik v vseh skupinah. Zaupanje v institucije je pokazalo paradoksne učinke: visoko zaupanje v državni zbor je neposredno zmanjševalo individualno delovanje, skladno s teorijo difuzije odgovornosti, interakcija med zaupanjem in znanjem pa je pozitivno napovedovala vedenje. Mediacijske analize so pokazale, da afektivna dimenzija posreduje odnos med kognitivno dimenzijo in prookoljskim vedenjem, pri čemer se ključne afektivne komponente razlikujejo glede na starostno skupino. Na primarnem slovenskem vzorcu je najmočnejši posredni učinek pri srednješolcih in študentih potekal na podlagi samoučinkovitosti, pri mladih na splošno na podlagi zaskrbljenosti, pri odraslih pa na podlagi podpore vladnim politikam, na mednarodnem vzorcu (ISSP) pa je pri večini skupin prevladovala mediacija na podlagi podpore vladnim politikam. Rezultati kažejo na omejitve modela pomanjkljivih informacij in razkrivajo, da samo znanje ne zadošča za prookoljsko vedenje. Pri slovenskih mladih znanje na vedenje vpliva predvsem neposredno in na podlagi vrednot samopreseganja, medtem ko pri evropskih vrstnikih deluje tudi z afektivnimi mehanizmi (npr. zaskrbljenost in podpora politikam). Učinkovito izobraževanje o podnebnih spremembah zato zahteva ne le okrepitev kognitivnih sposobnosti, temveč tudi sistematično krepitev samoučinkovitosti in vrednot samopreseganja, spodbujanje strukturirane družinske komunikacije in povezovanje individualnih praks s širšim okvirom vladnih podnebnih politik.
Znanstvena monografija je izjemno temeljito in empirično bogato delo, ki celovito obravnava podnebno pismenost ter njeno povezanost s prookoljskim vedenjem mladih in odraslih v Sloveniji. Avtorja prepričljivo pokažeta, da podnebna pismenost ni preprost konstrukt, temveč večdimenzionalni fenomen, ki vključuje kognitivne, afektivne in vedenjske sestavine, katerih medsebojni odnosi se pomembno razlikujejo glede na starost, izobraževalno stopnjo in družbene okoliščine. Posebna vrednost monografije je njena triangulacijska metodološka zasnova, ki združuje lastno obsežno nacionalno anketo (n = 2.990) z dvema mednarodnima podatkovnima viroma (ESS in ISSP), kar omogoča hkratno poglobljeno analizo slovenskega okolja in sistematično primerjavo z evropskimi in globalnimi trendi. Takšna metodološka zasnova v slovenskem okoljskem družboslovju in sociologiji izobraževanja je redkost in postavlja visoke standarde za prihodnje raziskave. Monografija izstopa tudi po validaciji merskega instrumenta podnebne pismenosti na vzorcih raznih izobraževalnih stopenj, kar je pomemben metodološki prispevek, ki omogoča prihodnje longitudinalne študije in mednarodno primerljive meritve.
Izr. prof. dr. Mirko Prosen
Monografija zapolnjuje pomembno vrzel v domačem in mednarodnem raziskovanju, saj je ena redkih študij, ki sistematično primerjajo podnebno pismenost med izobraževalnimi stopnjami in starostnimi skupinami ter jo umeščajo v širše mednarodno okolje. Delo je konceptualno jasno, empirično utemeljeno in izjemno relevantno za aktualne razprave o okoljskem izobraževanju in strategijah za spodbujanje trajnostnega vedenja v obdobju podnebnih sprememb.
Doc. dr. Marina Tavčar Krajnc
Prof. dr. Andrej Kirbiš je redni profesor na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Je avtor več kot sto znanstvenih del o političnem udejstvovanju, prostovoljstvu, podnebni pismenosti, prookoljskem vedenju, polarizaciji ter politični kulturi in demokratični konsolidaciji v postsocialistični Evropi, s poudarkom na mednarodnih primerjalnih analizah. Njegove raziskave segajo tudi na področja sociologije zdravja, kulture in okolja, vključno s proučevanjem zdravega življenjskega sloga, prehranskih vzorcev, duševnega zdravja ter stališč do cepljenja in okoljskih stališč. Je soustanovitelj in član Centra za raziskovanje postsocialističnih družb. Vodil je številne raziskovalne projekte, ki so jih financirali Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za kulturo oziroma Ministrstvo za javno upravo.
Asist. Stefani Branilović je doktorska študentka na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. V okviru doktorskega študija se raziskovalno osredotoča na politično sociologijo, predvsem na populizem, učinke neoliberalizma in globalizacije ter njihove posledice za demokratične procese. Sodeluje pri nacionalnih raziskovalnih projektih z Oddelka za sociologijo, ki proučujejo politično participacijo, polarizacijo, zdravstveno in podnebno pismenost, prookoljsko vedenje, prostovoljstvo in družbene neenakosti. Na Filozofski fakulteti je prejela Miklošičevo priznanje, ki se podeljuje najboljšim diplomantom magistrskega študija z najvišjimi povprečnimi ocenami v zadevnem študijskem letu.
Založba knjig Kulturni center Maribor 