Založba knjig Kulturni center Maribor, Frontier 395, število strani 214, leto izida 2026
ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ
Zbornik o godbeniškem veteranskem gibanju v Sloveniji; ur.: Ervin Hartman
O knjigi
Zbornik o godbeniškem veteranskem gibanju v Sloveniji na več kot 200 straneh prinaša zgodovino veteranskih godb Slovenije ter predstavlja pomembne osebnosti, dirigente in glasbenike, ki sooblikujejo to razgibano godbeniško veteransko sceno v zadnjih desetletjih. Bogato slikovno gradivo razširja besedilo zbornika, in dokumentira vse pomembnejše dogodke godbeništva.
Ne manjkajo podatki, ki osvetljujejo to zanimivo dogajanje: od predstavitve organizacijskega delovanja in vseh osmih veteranskih godb Slovenije, do 17 festivalov veteranskih godb Slovenije, Združenega slovenskega veteranskega orkestra in Godbe ambasadorjev Slovenije. Dragocene so tudi objavljene misli uglednih osebnosti kot so dr. Franc Križnar, mag. Ivan Sivec, Vlasta Nussdorfer, Rudolf Moge, Boris Selko, Milan Pavliha in drugi. Zabavni osebni utrinki iz godbeniškega življenja pa knjigo popestrijo in zaokrožijo.
Iz uvodnih besed
Godba (na pihala) oz. pihalni orkester ima v glasbeni zgodovini kar precej dolgo brado. Njen predhodnik je na primer neandertalčeva piščal iz jame Divje babe (pri Idriji na Slovenskem) izpred 30.000 do 60.000 let nazaj kot eden najbolj izpostavljenih tovrstnih artefaktov davnega časa. Ne toliko kot nasploh prvi glasbeni pojavi v zgodovini človeštva in drugi ter preostali glasbeni pojavi, vsebine in oblike, smeri in žanri, pač pa njen nastanek prav pri nas v Idriji (Idrijska godba je bila ustanovljena leta 1665) pomeni že prvi tovrstni mejni ali kar svetovni pojav. Največ pihalnih orkestrov na Slovenskem je nastalo v 19. in 20. stoletju. Vsekakor je k današnjemu stanju slovenskega godbeništva veliko vplival razvoj glasbenega šolstva, ki ima tako v svetu kot tudi pri nas že kar nekajstoletni razvoj. Za nastanek in razvoj godbeništva pa je prav glasbeno šolstvo z notno pismenimi glasbeniki tisto, ki jih loči od pevcev; tudi v amaterizmu, ljubiteljstvu. V okviru evropske in svetovne statistike je dokazano, da je današnji odstotek Slovencev, ki so tudi glasbeno pismeni, izjemen (okoli 10 % je šoloobveznih otrok, ki se obenem šolajo v glasbenih šolah). Če pa tem dodamo še druge, je ta statistika v primerjavi z drugimi (vse tja do 15 %) naravnost fascinantna. Da ne pozabim v tem uvodu še neverjetne glasbene piramide, vse od osnovnega glasbenega šolstva pa do visokih šol, je ta fascinantnost še večja. Pa tudi uspehi slovenske glasbene kulture – umetnosti, pedagogije in znanosti – so v tem primeru veliki, vseskozi evropsko primerljivi in enaki podobnim rekordom v športu.
dr. Franc Križnar, muzikolog
Verjetno na svetu ni človeka, ki ne bi kdaj tako ali drugače pozorno prisluhnil glasbi. Pri tem zvrst niti ni pomembna. Glavno je, da gre v uho, da seže do srca, da napolni bolj ali manj izpraznjeno dušo. Pri tem je treba dodati, da nekatere glasbene zvrsti opravljajo tudi družabno oziroma nasploh širšo družbeno vlogo. Med te vsekakor sodijo koračnice in druge skladbe, ki prispevajo k splošnemu razpoloženju ljudstva. Te pa seveda v prvi vrsti izvajajo godbe na pihala, v manjši meri pa tudi različni drugi glasbeni orkestri. Pomeni, da tovrstne godbe niso samo ponos in ugled kraja oz. mesta, temveč veliko prispevajo tudi k združevanju ljudi in prazničnemu ozračju.
Med godbami na pihala imajo veteranske zasedbe seveda posebno mesto. Ker vanje lahko vstopajo godbeniki, starejši od 50 let, je v njih zbran tako rekoč slovenski glasbeni cvet. Vsak glasbenik gre skozi različne faze usposabljanja in navadno dozori šele po desetletju igranja v običajni godbeni sestavi. V veteransko godbo pa tako pride godbenik z bogatimi izkušnjami, s pozitivnim pogledom na igranje in različne zvrsti popularne glasbe ter z veliko srčnostjo, ki je več ne narekuje obveznost, temveč iskrena ljubezen do glasbe in druženja. Tisti, ki so v običajnih godbah na pihala igrali iz kakršnega koli drugega razloga, samodejno odpadejo: veteranom pa se tako rekoč pridružijo najboljši, najbolj vztrajni in najbolj srčni glasbeniki nasploh.
mag. Ivan Sivec
Založba knjig Kulturni center Maribor 