Založba knjig Kulturni center Maribor, Sprejeto 088, število strani 170, leto izida 2026
ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ
Jernej Jager: VEDNO BOŠ MOJ ATI IN JAZ BOM VEDNO TVOJ SIN!
O knjigi
Pesniška zbirka Vedno boš moj ati in jaz bom vedno tvoj sin! Jerneja Jagra je intimno in iskreno literarno pričevanje o žalovanju, izgubi in počasnem ponovnem sestavljanju življenja po smrti očeta. Nastajala je spontano, brez načrta, v dveh letih tihe bolečine, nočnih jokov in soočanja z notranjimi razpokami, ki jih pušča izguba. Pesmi so zapisi srca, razgaljeni trenutki nemoči, ljubezni in hrepenenja, hkrati pa tudi odziv na svet, zaznamovan z vojnami, nasiljem in kolektivno negotovostjo. Zbirka deluje kot zadnje poglavje žalovanja, kot pogorišče stare hiše, na katerem se lahko začne graditi nova pot. Knjiga je poklon očetu, trajen spomin in tiha obljuba, da ljubezen preseže smrt.
Iz knjige
Zaman so jokali
otroci.
Zemlja je postala
last človeka.
Erik je pisal
dolga pisma z bojišča o vrednotah rdeče krvi.
Sredi teh velikih
dogodkov, mu je komajda ostal rob za pozdrave.
Ko je puhtel čas
in hrepenelo rojstvo nečesa s strahom prežetega,
smo spali na
svislih ob žgoči pripeki, ko je na grunt padla prva od
jagod mlade
jerebike in skozi trdoto vsakdana oznanila zaključek
ljubljenja dveh
teles na bližnjem senožetu.
Piš vetra je
vrtinčil kodre tise, divjega šipka, šopka spominčic …
in smrt je
postala stvarna …
O avtorju
Jernej Jager (1993), rojen 1. 7. 1993 v Celju, je zaposlen v Domu ob Savinji Celje kot srednji zdravstvenik. Od leta 2021 je aktiven član pesniškega portala pesem.si, ki deluje pod okriljem Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti. Njegova avtorska poezija je redno objavljena v zbornikih portala pesem.si od leta 2021 dalje. Leta 2021 je v samozaložbi izdal svojo prvo pesniško zbirko Misli, ujete na sukanec. Na mednarodnem natečaju, ki ga organizira Dom omladine Pančevo, se je uvrstil v zbornik Rukopisi 46. Leta 2021 je izšel njegov prvenec Misli, ujete na sukanec. Jernej Jager je od leta 2025 član Celjskega literarnega društva (CLD).
Poezijo dojema kot prostor samorefleksije in opolnomočenja, kot ogledalo, ki razkriva notranje svetove v dialogu z ljudmi in okoljem. Njegove pesmi pogosto vznikajo iz vstopanja v fiktivna življenja drugih, iz občutljivih prehodov med resničnostjo in zaznavo, ter iz vprašanja, kaj sploh ostaja res – onkraj subjektivne percepcije. V pisanju raziskuje raznolike pokrajine odnosov, tišine in premikov, ki ga vodijo tudi skozi obdobja bolečine. Poezija je zanj potovanje: skozi tokove sveta, ozke gaze, sneg in mrak – vse v iskanju upanja, kot obliža na rane, ki mu jih je zadnje obdobje življenja pustilo.
Založba knjig Kulturni center Maribor 