Založba knjig Kulturni center Maribor, Frontier 409, število strani 100, leto izida 2026
ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ
Marija Švajncer: Moja Prlekija
Ljubezen do družine in spomini na otroštvo, preživeto v Prlekiji, se prepletajo in oplajajo v pesniški zbirki priznane pesnice Marije Švajncer.
O knjigi:
“Pesniška zbirka Moja Prlekija Marije Švajncer daje pomen pesničinemu rodu. Prlekija ni samo krajina, je tudi simbol avtoričine družine in nje same. Ta se na podlagi spominov vrača k svojim ljudem, odraščanju in iskanju notranje identitete. Pesmi so glas proti nasilju in vsem mogočim zatiranjem, nad katera se pesničin glas dvigne ter želi prekiniti slabe vzorce in travme.”
Tonja Jelen
Moja Prlekija je pesniška zbirka vse bolj priznane mariborske literatke Marije Švajncer. Tudi v najnovejši zbirki se njena jezikovna spretnost spretno preveva skozi pesmi, po naslovu sodeč Prlekiji, v resnici pa svoji družini, ne zgolj v abstraktnem, posplošenem pomenu, ampak vsakemu posamezniku, vsaki osebi, ki ji je izkazala družinsko ljubezen in do katere je avtorico to ljubezen tudi sama čutila.
Iz knjige
Moja babica
Sosed je zapeljeval mojo babico
in ji govoril opolzke besede.
Nisem vedela,
da je tudi moja babica ženska iz mesa in krvi
in si jo kar tako poželi kak moški
in ne samo njen mož,
naš sitni in zagrenjeni dedek.
Zgražala sem se
in mrko opazovala sosedovo početje.
To se vendar ne sme.
Možakar je bil glasen,
babica pa se je samo smejala,
kot da takšna moška pobuda ni nič takega
in se zaradi nje ni treba prav nič vznemirjati.
Smrt tete Slavike
Teta Slavika ugaša.
Morala sem k njej.
Stopila sem k postelji
in ona me je prepoznala.
Veselja ni več zmogla,
začutila pa sem,
da me ima rada.
To, da bi me imel nekdo rad,
sem si želela vse življenje.
Zakaj je zdaj ljubezen oskrunjena s smrtjo?
Matilde ni mogoče odgnati.
Preži in vztraja,
nazadnje zamahne s koso.
Pijana je,
ker so jo zaprli v sod
in se je napila vina.
Zdaj kosi brezglavo
in brez reda.
Slavika bi toliko vsega še rada povedala,
a ne zmore več.
Ob tebi sem.
Še dihaš,
jaz pa sem tako zelo žalostna.
In zvečer je smrt storila svoje.
O Avtorici
Marija Švajncer, rojena v pisateljsko-novinarski družini, je že od najzgodnejših dni vpisana v svet besed. Osnovno in srednjo šolo je obiskovala v Mariboru, nato pa svoje študijsko življenje nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomirala iz filozofije in primerjalne književnosti. Magistrirala je iz interdisciplinarnega študija in si pridobila naziv doktorice filozofskih znanosti. Njeno pedagoško delo je trajalo skoraj štiri desetletja na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru – tam, kjer je misel in beseda dobivala svoj resničen pomen, kjer se filozofija ne meri le z besedami, temveč z življenjem, ki ga poskuša razumeti.
Leta 2025 so njeni bralci dobili štiri dragocene darove: študijo Fran Miličinski in njegov rod, pesniško zbirko Na odru, pripoved za otroke Krava Rička in dva romana za odrasle Ljubezen v breznu, ter Ljubezen z robotom. Vsaka od teh knjig je posebna, vsaka pripoveduje svojo resnico, a hkrati je prepletena z njenim značilnim humorjem, nežno ironijo in sposobnostjo, da svet opazuje z očmi, ki so radovedne, odprte in polne empatije. Je prejemnica nagrade MIRA za življenjsko delo na področju literature.
Založba knjig Kulturni center Maribor 