Založba knjig Kulturni center Maribor, Frontier 423, število strani 88, leto izida 2026
ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ
Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica
O knjigi
Ivan Cankar (1876–1918), osrednji slovenski predstavnik moderne, je znal združiti bridkost družbene krivice z globokim pogledom v človeka, njegovo vero, samoto in upor. V povesti Hlapec Jernej in njegova pravica stopi pred bralca star hlapec, ki je štirideset let delal, oral, sejal in gradil, pa ostane brez doma, brez kruha in brez pravice, ki jo je imel za svojo. Od gospodarja do župana, od sodnikov do cesarske oblasti trka na vrata, zakaj človek, ki je vse življenje dajal, ne razume, kako je lahko na koncu sam. Delo se kakor težak kamen pomika med domom in tujino, med vero in dvomom, med delom in lastnino, med človekom in oblastjo. Cankarjev zgoščen, simbolen in dramatičen jezik iz posameznikovega trpljenja ustvari podobo sveta, v katerem je pravica blizu, pa vendar daleč. Za bralce klasike, ki iščejo več kakor zgodbo – vprašanje, ki ostane.
Iz knjige:
Trdna je tvoja vera, Jernej, in velik bo greh, ki ga bodo storili nad teboj! Čakal bom, Jernej, da se povrneš. Rad bi te videl, rad bi videl starca, ki bo stal sredi ceste razcapan in gologlav in bo preklinjal, odraslim v pohujšanje, otrokom v zasmeh. Še to povej, Jernej: kaj boš storil, kadar se povrneš in ne bo pravice ne pri Bogu ne pri cesarju?
O književniku:
Ivan Cankar, rojen 10. maja 1876 na Vrhniki, velja za osrednjega predstavnika slovenske moderne in enega najpomembnejših slovenskih pisateljev. Odraščal je v revnih razmerah, ki so pomembno zaznamovale njegovo življenje in literarno ustvarjanje. Po maturi leta 1896 se je vpisal na stavbni oddelek Tehniške visoke šole na Dunaju, vendar je študij po nekaj predavanjih opustil in izgubil štipendijo. Pozneje je nameraval študirati moderne slovanske in romanske jezike, vendar se na filozofsko fakulteto ni vpisal. Leta 1898 se je vrnil na Dunaj, kjer je z vmesnimi prekinitvami živel do leta 1909 in ustvaril velik del svojega opusa. V svojih delih je prepletal socialno kritiko, simbolizem, psihološko poglobljenost in občutljivost za človekovo notranjost. Leta 1913 je bil zaradi javnega političnega nastopa obsojen na teden dni zapora. Po vrnitvi v Slovenijo je ustvarjal v Ljubljani, predvsem na Rožniku. Umrl je 11. decembra 1918 v Ljubljani.
Založba knjig Kulturni center Maribor 