Založba knjig Kulturni center Maribor, Zbirka Frontier 428, število strani 1. del: 228, 2. del: 236, 3. del: 232, leto izida 2026
ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ
SUBKULTURE XIX. / ur.: Andrej Naterer
Maribor in mladi: Kako mladinski sektor obravnava potrebe in želje mladih v Mestni občini Maribor je tridelna tematska monografija, namenjena sistematičnemu razumevanju položaja mladih ter delovanja organizacij, ki z njimi in zanje delujejo v Mariboru. Izhaja iz preprostega, vendar pomembnega vprašanja: v kolikšni meri se ponudba mladinskega sektorja dejansko ujema s potrebami in željami mladih? Monografija zato povezuje analize mladih s študijami konkretnih vladnih in nevladnih organizacij. Raziskave združujejo analize ustanovnih aktov, letnih poročil in drugih dokumentov z intervjuji, fokusnimi skupinami, vprašalniki in primerjavami dobrih praks. Na ta način nastaja večplastna podoba mariborskega mladinskega sektorja, njegovih prednosti in omejitev ter možnosti za razvoj bolj dostopnih, vključujočih in na potrebe mladih odzivnih programov.
1. del monografije postavlja temelje za razumevanje mladih in mladinskega sektorja v Mestni občini Maribor. Uvodna metaanaliza povezuje ugotovitve študij posameznih organizacij in kaže, da so v mladinskem sektorju posebej poudarjeni razvoj kompetenc, neformalno učenje in kulturno-ustvarjalne dejavnosti, hkrati pa ostajajo vrzeli na področjih duševnega zdravja, socialne vključenosti, trajnostnega razvoja in digitalizacije. Sledi analiza delovanja občinskega Urada za kulturo in mladino v primerjavi z Zagrebom in Podgorico ter analize treh skupin mladih, mariborskih srednješolcev, študentov in mladih zaposlenih. Del zaključuje študija Mladinskega kulturnega centra Maribor. Prvi del tako vzpostavlja širšo sliko potreb in želja mladih ter institucionalnega okolja, v katerem se nanje odziva mariborski mladinski sektor.
2. del monografije raziskovalno pozornost usmeri neposredno v raznolikost organizacij mladinskega sektorja in načine, kako svoje formalne cilje prevajajo v konkretno delo z mladimi. Predstavljene so študije GT22, MIITR, DrogArta, EPEKE, Zavoda MARS, Društva IndiJanez in Zavoda Igrišče Maribor, ki pokrivajo področja kulture in alternativne umetnosti, trajnostnega razvoja, zmanjševanja škode, izobraževanja, zaposlovanja, ustvarjalnosti, socialnega vključevanja in skupnostnega dela. Kljub različnim poslanstvom se skozi študije ponavljajo podobni izzivi: doseganje in vključevanje mladih, prepoznavnost programov, dostopnost informacij in storitev ter kadrovske in finančne omejitve. Primer GT22 denimo pokaže, kako lahko pomanjkanje sredstev in kadrov neposredno omejuje promocijo ter s tem vključevanje mladih. Drugi del tako pokaže, da obstoj kakovostnih programov sam po sebi še ne zagotavlja njihovega dosega – pomembno je tudi, ali mladi zanje vedo, ali lahko do njih dostopajo in ali imajo možnost sodelovati pri njihovem oblikovanju.
3. del monografije analizo nadaljuje s študijami Zveze prijateljev mladine Maribor, Evropskega kulturnega in tehnološkega centra Maribor, zavoda PIP, Salezijanskega mladinskega centra Maribor in Pekarne Magdalenske mreže. V ospredje izraziteje stopajo participacija mladih, varni in vključujoči prostori, neformalno učenje, osebni razvoj, duševno zdravje, prostovoljstvo, avtonomija ter družbena in politična angažiranost. ZPM Maribor na primer mladim ponuja možnosti za ustvarjalnost, osebni razvoj, podporo duševnemu zdravju in prostovoljstvo, vendar se hkrati srečuje s prostorskimi, kadrovskimi, finančnimi in komunikacijskimi omejitvami. Prispevki skupaj pokažejo, da mladinske organizacije niso zgolj izvajalke programov, ampak lahko postanejo prostori pripadnosti, podpore, učenja, izražanja in soustvarjanja skupnosti. Tretji del s tem zaokroža osrednje sporočilo monografije: kakovost mladinskega sektorja se kaže predvsem v njegovi sposobnosti poslušati mlade, prepoznati raznolikost njihovih potreb ter jim omogočiti dejavno vlogo pri oblikovanju okolja, v katerem živijo.
Iz recenzij
Skupno gledano je Maribor in mladi: kako mladinski sektor obravnava potrebe in želje mladih v Mestni občini Maribor empirično bogato in konceptualno premišljeno delo, ki presega raven deskriptivnega popisa programov ter ponuja kritično in hkrati konstruktivno sliko mariborskega mladinskega sektorja. Njena največja vrednost je, da lokalne akterje prisili v samorefleksijo in jih opremi z analitičnimi orodji za izboljšanje ujemanja med tem, kar mladi želijo, in tem, kar v resnici potrebujejo.
izr. prof. dr. Suzana Košir
Metodološka širina je ena glavnih odlik te monografije. Analiza dokumentov razkriva, kako organizacije opredeljujejo svoje odgovornosti in cilje, medtem ko analize spletnih strani in komunikacije kažejo, kako svoje dejavnosti predstavljajo javnosti in potencialnim uporabnikom. Intervjuji omogočajo vpogled v prednostne naloge, omejitve in interpretacije tistih, ki so odgovorni za izvajanje programov. Fokusne skupine po drugi strani v ospredje postavljajo glasove mladih in osvetljujejo, kako ti doživljajo storitve v vsakdanjem življenju. Kvalitativni vpogledi so še posebej dragoceni, saj zajemajo pomene in odnose, ki bi jih bilo težko zaznati zgolj s statističnimi kazalniki. Ne kažejo le tega, ali programi obstajajo, temveč tudi, kako dostopni, relevantni, vidni in odzivni se zdijo uporabnikom.
Dr. sc. Dunja Potočnik
