Aleš Lubej: OSVETLITVE

Založba knjig Kulturni center Maribor, Sprejeto 111, število strani 91, leto izida 2026

ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ

Aleš Lubej: Osvetlitve

O knjigi:

Aleš Lubej v zbirki Osvetlitve iz vsakdanjih izkušenj ustvarja poezijo, ki presega opisnost in odpira prostor za razmislek o času, delu, spominu in človekovem notranjem svetu. Njegov neposreden, a lirično zgoščen jezik ostaja zvest preprostosti izrečenega, hkrati pa v navidez običajnih prizorih razkriva simbolne pomene. Pesmi prevevata iskrenost in tih premislek, ki se stapljata z občutkom pripadnosti svetu in z iskanjem lastne poti. Lubejev pesniški glas izhaja iz življenjske in delavske izkušnje, zato njegova lirika deluje pristno, brez olepševanja, vendar z izrazito občutljivostjo za lepoto drobnih trenutkov. Zbirka nagovarja ljubitelje sodobne slovenske poezije, ki cenijo dostopen izraz in refleksivno globino. »Najbolj je bogat tisti, ki zmore malih stvari se veselit’ kot zlata.« Aleš Lubej (1975) je pesnik iz Maribora, zaposlen pri Slovenskih železnicah, avtor zbirk Osvetlitve in Razpoke v oklepu, ki s svojo prepoznavno poetiko pomembno bogati sodobni slovenski pesniški prostor.


Iz knjige:

Ko ni zunaj Sonca, se zazrem

v detajle znotraj mé sveta,

razsežnost novo si odprem,

v katero nihče prit’ ne zna.

Vedno znova najdem v njih,

kar vznemirljivo se mi zdi!

Mi vsakič znova jemlje dih,

nova zgodba, ki jo govori.

Zorela je kot žlahtno vino

nekje tam daleč za obzorjem.

Vtisnjena v svetlo je kovino,

kovano za velikim morjem.

Vsako zgodbo zame čuva

les, ki ta jezik daljni umé!

Pesem mojo za na Pot obuva

Misel, prožnejša od gume.


O avtorju:

Aleš Lubej (r. 1975, Maribor) je slovenski pesnik, ki živi in ustvarja v Mariboru. Odraščal je v Spodnjih Jablanah, izobraževalno pot pa nadaljeval v Cirkovcah ter na Srednji kovinarski, strojni in metalurški šoli v Mariboru, kjer se je izobrazil za oblikovalca kovin. Delovno življenje je začel v Centralnih delavnicah Slovenskih železnic (SŽ VIT), kjer je ostal zaposlen do preselitve v Maribor leta 2012. Njegova življenjska pot je tesno povezana z delavskim okoljem, ki mu daje tudi pomembno tematsko ozadje za literarno ustvarjanje.

S pisanjem se je začel ukvarjati kot odrasel, postopoma pa je besedo prepoznal kot osrednje izrazno orodje, s katerim oblikuje svoj odnos do sveta, človeka in časa. Njegova poezija izhaja iz vsakdanjih izkušenj, vendar jih presega v smer refleksije, notranjih iskanj in simbolnih pomenov. V središče pogosto postavlja človeka v gibanju – med delom, spominom in tihimi vprašanji bivanja.

Lubejeva poetika se naslanja na neposreden, a hkrati premišljen izraz, ki združuje pripovednost in lirično zgoščenost. Njegovi verzi pogosto raziskujejo odnose, identiteto in občutek pripadnosti, pri čemer ostaja zvest preprostosti jezika in iskrenosti izrečenega. Poezijo razume kot prostor svobodnega izraza in osebne izpovedi, kjer se vsakdanja realnost preobraža v simbolno pokrajino pomenov.

Kot avtor se umešča v sodobno slovensko liriko, kjer s svojo izkušnjo delavskega okolja in introspektivnim pogledom prispeva k raznolikosti pesniških glasov. Njegovo delo odpira prostor za branje, ki je hkrati življenjsko, intimno in refleksivno, ter nagovarja bralca k premisleku o drobnih, a odločilnih trenutkih vsakdana.

ZA NAROČILO KLIKNITE TUKAJ