Zbirka Frontier 089, število strani: 174, leto izida: 2015

ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ

Odlomek:
Če to ni noro! V slabi uri se ti je večina tistega, kar si naklepal, ne le zadnji dve leti, že prej, postavilo na glavo. Pelješ se v domače kraje, ko si vendar trdno sklenil, da tjakaj nikoli več. K rojakom te je pritegnilo kot veščo k luči, pa si se jim nameraval odreči. Kakor da si ves čas upal na naključno srečanje. Pa te zategadelj ne preganja slab občutek. So bile prejšnje namere res plod mladostne nespameti in zaletavosti, si v tej slabi uri odrasel, dozorel? Je mogoče, da tisto od prej nima več nikakršne veljave, nobene teže? Čudno!

Sediš ob oknu, gledaš mimohiteče mesto, skušaš urediti misli. Zavest, da si se na tako nenadejan pa lahek način približal dečvi iz tramvaja, te navdušuje. Čutiš jo tam nekje zadaj v avtobusu. Ne upaš se ozreti, toda veš, da je tam. Čutiš njeno bližino, kakor bi sedela tik za tabo.

Bližaš se domači hiši, kraji in spomini so spet skupaj. Stiska te v prsih, je to strah pred ponižanjem?

Mati te sprejme razširjenih rok, objame te. Odkar si odrasel, te je nehala objemati. Čudno ti je v duši. Izviješ se ji iz objema: pozdraviš se s sestrama, ki te prav tako objameta. Svaka, ki tudi bedita pri mrliču, se zadovoljita s stiskom rok in zamrmranim sožaljem. Ker se sam takoj ne zganeš, te starejša sestra prime za roko in odpelje k mrtvemu očetu. Pokropiš ga, ker to pričakujejo od tebe, žalosti pa ne čutiš nobene.

O Avtorju

Štefan Jerebic se je rodil 19. 8. 1941 v prekmurski vasici Hotiza. Mama Marija in oče Mihael Jerebic sta bila starša dvanajstim otrokom, ki sta jih vzgajala v skromnosti in veri. Štirje otroci so umrli že v mladosti. Oče Mihael je bil samonikli knjigovez, vendar so se večinoma preživljali s kmetijstvom. Živeli so v tipični prekmurski hiši, zgrajeni iz blata. Mladi Štefan je bil sicer bolj samosvoj, vendar zelo bister, zvedav in ukaželjen, zato mu je stric duhovnik po materini strani, ki je služboval v Kaliforniji, omogočil šolanje v samostanu Sveučelišta u Zadru. Ker druge možnosti za šolanje zaradi finančnih omejitev doma niso imeli, je na prisilno šolanje pristal, vendar ga je po štirih letih, dva meseca preden je zaključil prvo stopnjo (danes podobno kot klasična gimnazija), zapustil brez pojasnila. Ta dogodek je hudo skrhal odnose med sinom in starši, krivdo brez greha in skromnost pa je nosil s seboj vse do svoje smrti. Tudi njegovi sestri sta izstopili iz redovniškega poklica. Čeprav cerkvi ni bil naklonjen, je še pred smrtjo, že bolan, obiskal Izrael. Bil je navdušen planinec, ljubitelj narave in smučar. Bral je Marxa, občudoval umetnost, leposlovje, še zlasti je bil podkovan v zgodovinopisju in zemljepisu. Med bivanjem v Kranju je bil reden gost kinematografov. Veliko je potoval, največkrat se je po Sredozemlju odpravil kar s kolesom. Posebno mesto v njegovem življenju je zasedala nenavadna veda, astronomija. Imel je odličen posluh za glasbo. Ima dva otroka. Nekaj let je živel na Dunaju, približno 7 let v Novi Gorici in kasneje 7 let v Kranju, več kot 30 let pa je preživel v Oseku pri Šempasu z isto izvenzakonsko partnerico. Zadnjih 10 let svojega življenja se je boril z levkemijo in 24. 6. 2012 umrl v šempetrski bolnišnici.

ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ

Medijski odzivi:
– Predstavitev avtorja na portalu KMCS – (Kulturno medijski center Slovenije)