Matej Mertik: VODNIK PO FRANCOSKI POLINEZIJI

Zbirka Potopis 01, število strani: 157, leto izida 2017

ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ

Avtorja Mateja Mertika ,ki se je rodil v Mariboru l. 1977,pozna domača in
svetovna javnost bolj po znanstvenem delu s področja računalniških znanj,
člana Evropske organizacije za jedrske raziskave CERN in uglednega glasbenika,
V študentskih letih je igral v Mariborski filharmoniji in je član Orkestra
Združenih narodov v Ženevi.
Je pesnik, pisatelj , svetovni popotnik, ki svoje doživljanje eksotičnih krajev,
evropskih držav in domače, prleške pokrajine, preliva v literarizirane potopise
(Avstralija, Norveška, Nova Zelandija, Irska).

Potopisni dnevnik Vodnik po Francoski Polineziji mladega znanstvenika je
nastajal, ko se je avtor odzval povabilu največjega združenja s področja
tehnoloških znanj, IEEE, da sodeluje na konferenci, ki so jo organizirali konec
oktobra 2006 na Tahitiju, in predstavi svoj prispevek Ocenjevanje programskih
metrik z naprednimi podatkovno rudarnimi metodami.

Pisatelj v predgovoru govori o razvoju računalniške tehnologije v zadnjih
desetih letih, še pred androidnimi pametnimi napravami in poplavo sodobnih
mobilnih aplikacij. Zavzeto se zahvaljuje uredniku -direktorju Kulturnega centra
Maribor Dušanu Hedlu, ki ga je prepričal, da izda v njegovi založbi svoje
potopise.

Sledijo duhoviti, domiselni napotki za bralce: »Ne verjemite vsemu, kar ste
prebrali,« z dramatičnim zasedanjem bogov dežja z vseh celin in kultur na
Finskem, s slikovitim, humorno obarvanim opisovanjem evropskih , ameriških
in polinezijskih letališč, o vsej njihovi pikolovski natančnosti in površnosti, ko se
potnikom izgublja prtljaga in zaradi malenkostnih napak pristane na povsem
drugih letališčih.

Sveži orisi pokrajin v sinje-zeleni barvitosti tropskega podnebja bralcu približajo
tako oddaljene otoke z mesti Papeete, otok Bora Bora, Huahine,
Moorea, Tahiti, kamor še danes kljub dostopnosti in prometnim možnostim
mnogo Evropejcev vendarle ne potuje.

Popotni dnevnik mladega znanstvenika Mateja Mertika o potovanjih s
sestro Nino je zanimivo pričevanje o zanimivostih drugačnih delov sveta,
spoznavanju čisto posebnih ljudi in zanosnem občudovanju naravnih lepot, ki se
odpirajo popotniku na vsakem koraku.

Predstavi nam farmo školjk, na kateri pridelujejo najdragocenejše črne bisere;
seznanimo se s tatinskimi raki, ki kradejo školjke in še kaj drugega. S pisateljem
občudujemo gozd zrelih papaj in okušamo ribe z vanilijevim prelivom ali
zaplavamo v jezeru pod vulkanom Tahiti Nui, iz katerega se je rodil otok; v
pogovoru z domačinom razpravljamo o izvoru prebivalcev Polinezije, ki so imeli
visoko razvito kulturo, morda povezano s Starim Egiptom ali Iranom,
razmišljamo o spremembah DNK in vplivih Nezemljanov na razvoj človeštva.
Popotni dnevnik po Francoski Polineziji preveva avtorjevo mladostno
navdušenje nad novimi doživetji, dobrovoljno sprejemanje nepričakovanih , ne
vedno ugodnih sprememb, pri katerih pa vedno vidi tudi zanimivo, humorno
plat. V uvodu h knjigi zapiše pisatelj, da je v tem dnevniku našel deset let
mlajšo kopijo samega sebe.

Kompozicija knjige je simetrična, besedilo se začne s pripravami na potovanje
na Finskem, in se tam tudi konča. Letališki uslužbenec Walter, ki je zadolžen za
pravilno razporeditev izgubljene prtljage, presenetljivo dobi nagrado kot
petdesetprvi milijonti potnik Finaira- pot v Avignon in pokušnjo vina v tem
nekdanjem papeškem mestu.

Zanimiv dnevniški del dopolnjuje petdeset fotografij, ki jih je posnela avtorjeva
sopotnica, sestra Nina Mertik. To bogato slikovno gradivo s črno- belimi
posnetki iz narave z morjem, bujnim tropskim rastjem, cvetjem in plodovi, s
hišami domačinov, zlasti Bora Bora in agrarni otok Huahine , sicer pogreša
bogastvo barvnega čudeža, značilnega za trope. Bralcu pa pričara barvne vtise
avtorjeva slikovita pripoved, polna mladostnega občudovanja in navdušenja.

Marica Škorjanec