Simfonica Slovenica 013, število strani: 96, leto izida 2017

ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ

“Milan Kamnik je pristen ambasador koroške kulture in vesel sem, da ga po branju te knjige poznam še bolje. Prežihovega Voranca je bral malone vsak Slovenec in upam, da bo kmalu tako tudi z Milanom Kamnikom. Te pesmi si namreč resnično zaslužijo biti slišane in razumljene. Nenazadnje je v njih pridih nečesa ljudskega in prav to in ta knjiga jim obljubljata večnost – zaenkrat vsaj za Korošce.”
Jane Weber, glasbeni urednik na 1. programu Radia Slovenija

Milan Kamnik, slovenski kantavtor in pevec zabavne glasbe se je rodil 26. septembra 1957 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval na Prevaljah in na Ravnah na Koroškem. Na Prevaljah se je izučil za stavbnega kleparja, srednjo strojno šolo pa je končal leta 1978 v Mariboru. Dve leti kasneje se je zaposlil v Železarni na Ravnah. Leta 1997 je pridobil status samostojnega kulturnega delavca. Glasbeno pot je začel kot pevec v šolskem zboru na Prevaljah, nadaljeval pa v vaškem ansamblu, kjer je preigraval svetovne in jugo uspešnice. Bob Dylan in drugi ameriški folk/country izvajalci, ki so bili takrat dosegljivi samo prek tujih radijskih postaj, so pa začrtali njegovo ustvarjalno kariero.

***

Pri Kulturnem centru je v Zbirki Simfonica Slovenica z letnico 2017 izšla pesniška zbirka slovenskega kantavtorja Milana Kamnika z naslovom Ibržnik. Avtorica umetniških fotografij je Nika Hölzl Praper, fotoavtobiografija je iz osebnega arhiva družine Kamnik, spremne besede pa so napisali: profesorica glasbe Mojca Kamnik, pisatelj Tone Partljič, glasbeni urednik na 1. programu Radia Slovenija Jane Weber in jezikoslovka Nika Nikolaja Antolič.

Milan Kamnik je znano ime na področju slovenskega kantavtorstva ter ohranjanja koroškega narečja in zavezanosti domači zemlji. Akademikinja Zinka Zorko ima narečje za prvi materni jezik, dragocenost in slovensko posebnost, imenuje ga tudi družinski jezik. Poudarja, da je v Sloveniji več kot petdeset dialektov. Pred časom si je za njihovo živost prizadeval narečni festival Vesela jesen, pozneje preimenovan v Festival narečnih popevk (na njem je Kamnik tudi sodeloval), v zadnjem obdobju je v dialektu izšlo kar nekaj izvirnih književnih del. Milan Kamnik zatrjuje, da brez narečja jezika kratko malo ni.

Ibržnik, po katerem pesniška zbirka nosi naslov, pomeni odvečnega človeka, torej nekoga, ki je vsem napoti. Kdor naleti nanj, se spotakne obenj. Pesnik pa seveda zna potegniti mejo in se postaviti zase, sam je vse kaj drugega kot ibržnik. Ustvarjalec Milan Kamnik namreč v svoji poeziji tke etično urejen svet, zavezan moralnim vrednotam ljubezni, domoljubja, poštenosti, strpnosti, odprtosti in zavezanosti koroški pokrajini. Pesmi so tako nostalgične kot hudomušne, v njih je tudi globlje sporočilo. Pesnik se spominja starih časov, nekdanji življenjski slog primerja z današnjim, marsikaj iz prejšnjega družbenega sistema se mu zdi sprejemljivejše kot dogajanje v sedanjem, zlasti delavske pravice in enakost med ljudmi. Poje o samoti, minljivosti in hrepenenju, v njegovih verzih se znajdejo osebe, ki se jim v življenju ne posreči, da bi uresničile svoje želje in hotenje. Avtor se zavzema za resnico in hkrati verjame v sožitje med ljudmi, samo potruditi se je treba in pozabiti na zamere; prepričan je, da so ljubezen in prijatelji najboljše arcnije. Domači kraj je zanj raj, ohranjal bo zvestobo svoji Koroški, ki ji poje med drugim tudi zato, ker sta tukaj doma smeh in veselje. Pesmi so zanj svojevrstno orožje. Ohranja spomin na partizane, ki so izgubili življenje v boju proti okupatorju in prizadevanju za svobodo in boljše življenje.

…

Marija Švajncer

ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ

Medijski odzivi:
– Recenzija na portalu KMCS – (Kulturno medijski center Slovenije)
– Predstavitev pesniške zbirke na portalu KMCS – (Kulturno medijski center Slovenije)
– Članek na rtvslo.si
– Članek o predstavitvi knjige na mojaobcina.si