Frontier 134, število strani: 397, mehka vezava, leto izida: 2018

ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ

Uredniški predgovor
Družbena odgovornost je pojem, ki ga je človeštvo sprejelo globalno kot svetovalni standard
ISO 26000 jeseni 2010, tj. samo dve leti potem, ko je leta 2008 javno priznalo, da je dani
družbeno-ekonomski sistem, imenovan neoliberalizem, v resni krizi. Bistvo te krize je
prevlada (zlasti poslovnih in delno državnih) monopolov namesto prostega trga, saj dovoljuje
neodgovorne, ozkosrčne in enostranske odločitve, ki vodijo v bolj ali manj kratkoročne koristi
le drobnega odstotka človeštva. Hkrati pa sebe štejejo za svobodni svet s svobodnim trgom,
kar žal ni res. Dani tržni odnosi in dani pravni odnosi ne nudijo dovolj pripomočkov za pot
človeštva iz dane globalne družbeno-ekonomske krize. Uveljaviti se mora, pravi človeštvo v
ISO 26000, družbena odgovornost, tj. odgovornost vsakogar do družbe, tj. ljudi in naravnih
pogojev za preživetje ljudi. Uveljavlja tri temeljne postavke, ki so:
1) odgovornost vsakogar za vplive na družbo;
2) soodvisnost;
3) celovit pristop.
Podpira jih sedem načel kot temeljnih vrednot, ki so:
a) uradna odgovornost ali pristojnost,
b) preglednost,
c) etičnost,
d) spoštovanje interesov deležnikov,
e) spoštovanje vladavine prava,
f) spoštovanje mednarodnih norm,
g) spoštovanje človekovih pravic.

To ni knjiga o življenju, kakršno prevladuje zdaj v neoliberalnih časih, ampak o takem, ki bi
naj te čase nadomestilo. Najbolj izrecno smo to povedali z naslovom knjige iz štirih delov:
Družbena odgovornost onkraj neoliberalizma in dobrodelnosti (Mulej in Dyck, ur., 2014), po
svoje pa tudi z drugimi, ki jih je (v sodelovanju) izdal IRDO Inštitut za razvoj družbene
odgovornosti. Knjig in člankov o družbeni odgovornosti je v svetovni literaturi ogromno,
vendar naš vpogled v slovensko in mednarodno dostopno literaturo kaže, da knjige, ki ponuja
UVOD V POLITIČNO EKONOMIJO DRUŽBENO ODGOVORNE DRUŽBE
ni na svetu. Niti nismo našli knjige o družbeno odgovorni družbi, ampak le o družbeno
odgovornih organizacijah, imenovanih v angleško pisani literaturi korporacije. Niti nismo
našli novejših knjig o politični ekonomiji, katere bistvo so pustili ob strani, ko so uveljavili
ekonomiko, ki pa ni niti zgodovinska niti razredna niti temeljna splošna ekonomska veda
(prim.: Durjava, 1987). Sestavili smo torej novo knjigo iz prispevkov, ki smo jih napisali:
– zasl. prof. dr., dr. Matjaž Mulej ,
– zasl. prof. dr. Viljem Merhar ,
– mag. Viktor Žakelj ,
– dr. Mira Zore
za teoretični del in
– mag. Anita Hrast,
– Tadej Slapnik,
– prof. dr. Ludvik Toplak ,
– dr. Katja Rašić ,
– Borut Ambrožič ,
– Viljem Merhar in
– Matjaž Mulej
za prilogo, ki teorijo povezuje s prakso z nekaj izbranih vidikov. Kajti ne gre samo za
družbeno odgovornost kot človeško lastnost, ampak za družbeno odgovorno obnašanje,
prakso.

To seveda še zdaleč niso vsi pomembni vidiki, a vse naenkrat se ne da zajeti. Hkrati s to
knjigo izide na osnovi raziskav, pri katerih sodeluje izmed omenjenih avtorjev vsaj Matjaž
Mulej, vsaj šest knjig, ki vsaka po svoje dopolnjujejo aplikativni del – prilogo te knjige.
Doslej izdane knjige in zbirke člankov v svetovnih revijah o teoriji sistemov in kibernetiki
(kot vedah o čim bolj celovitem obravnavanju zapletenih pojavov, katero temelji na
interdisciplinarnem sodelovanju in zato na vrednotah, kulturi, etiki in normah soodvisnosti
med odgovornimi), ki smo jih objavili v zadnjih letih, ga tudi dopolnjujejo. V celoti gradimo
na več tisoč straneh spoznanj več sto avtorjev iz več deset držav, če se omejimo na tiste, s
katerimo smo izrecno sodelovali avtorsko od leta 2004, odkar obstaja IRDO Inštitut za razvoj
družbene odgovornosti. A politične ekonomije družbeno odgovorne družbe niso in nismo
doslej zajeli.

V teoretičnem delu te knjige…V teoretičnem delu te knjige na kratko prikazujemo
– bistvo politične ekonomije kot temeljne ekonomske teorije sodobne družbe (Merhar),
– povezavo med družbenim planom in trgom kot družbinima orodjema, ki uveljajata
politično ekonomijo družbeno odgovorne družbe (Žakelj),
– bistvo družbene odgovornosti podjetij/organizacij kot bistveno vplivnih združb (Zore)
in
– družbene odgovornosti kot nujnega netehnološkega invencijsko-inovacijsko-
difuzijskega procesa (Mulej).
V aplikativni prilogi smo vključili raznolike, a medsebojno komplementarne prispevke o
– evropskih vidikih družbene odgovornosti (Hrast),
– slovenski strategiji glede nje (Hrast, Mulej, Slapnik),
– merjenju ekonomske uspešnosti v družbeno odgovorni družbi (Rašić, Ambrožič,
Mulej),
– hudi pravni napaki pri procesih denacionalizacije zaradi premajhnega pravnega znanja
in premajhne družbene odgovornosti zelo vplivnih ljudi v Sloveniji danes (Toplak),
– premajhni družbeni odgovornosti politikov in javnih medijev v Sloveniji danes
(Merhar),
– bistvu demokracije kot spletu vrednot, ne le formalne politične ureditve, v družbeno
odgovorni družbi (Mulej), in
– P.S. z ugotovitvijo, da Nobelova nagrada za ekonomijo 2018 potrjuje naše delo
(Merhar).

Njihov skupni imenovalec je uveljavljanje družbene odgovornosti kot osebne lastnosti, da bi
postala prevladujoča lastnost in dejavnost organizacij, celotne sodobne družbe in njenih
organov, da bi tako našli pot iz sedanje globalne družbeno-ekonomske krize. Alternativa te
poti je verjetno 3. svetovna vojna in s tem propad človeštva, vsaj njegove sedanje civilizacije.

Človek je pač edino bitje, ki je ustvarjalno in (izjemoma) celo inovativno, če je družbeno
odgovoren, in hudo uničevalno, če ni družbeno odgovoren, tj. ne ravna primerno celovito, z
etiko soodvisnosti in s sprejemom odgovornosti za svoje vplive na ljudi in naravo, tj. na
družbo. Brez politične ekonomije družbeno odgovorne družbe človeštvo prakticira družbeno
odgovorno obnašanje stežka. Podatki iz jeseni 2018, da človeštvo uničuje svoje življenjske
pogoje, huje kot kadarkoli v zgodovini, zahtevajo družbeno odgovornost, da bi človeštvo
preživelo.Družbeno odgovorno gospodarjenje…Družbeno odgovorno gospodarjenje kliče torej po prevrednoteni Politični ekonomiji,
razbremenjeni apologetike; zahteva premik poudarkov iz z delom ustvarjenega produktivnega
bogastva – kapitala v posesti in upravljanju finančnih oligarhij – na primarne produkcijske
faktorje. Te posreduje Zemlja – “mati” – in aktivira delo – “oče” (Petty – Štampar, 1952)
bogastva narodov (Smith, 2010), ki pa sedaj “družno kličejo na pomoč” (Kocbek, 1979). Gre
za družbeno odgovorno politično ekonomijo, ki bo teoretično utemeljevala predvsem zahtevo
po redistribuciji dohodkov in premoženja, ki se ji upirajo monopolistični upravljalci
finančnega kapitala – finančne oligarhije, ki so prenesle vodstveno oblastniško in podjetniško
funkcijo na dobro plačane in družbeno premalo odgovorne apologetsko voljne in zavzete
vodstvene kadre.

Pri nastajanju naše knjige je torej sodelovalo večje število družbeno zavzetih oz. odgovornih
avtorjev, ki so iz različnih vidikov obravnavali problematiko nastajajoče Politične ekonomije
družbenoo dgovorne družbe. Zato se nismo mogli izogniti ponavljanju nekaterih smiselnih
vsebin, ki jih obravnavamo. Kar se v knjigi ponovi, se namenoma, da bo spoznanje bolj trdno.
Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj

Maribor, Ljubljana, Žiri, novembra 2018

Medijski odzivi:
– Recenzija na spletni strani Sinteze
– Objava na portalu EF NET
– Objava na Štajerski zbornici Slovenije
– Objava na Radiu Maribor