Ksenija Šešerko: ZGODBE IZ BABIČINE SKRINJE

Kulturni center Maribor, zbirka Drugačni 007, število strani 28, leto izida 2020

ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ

Zgodbe iz babičine skrinje vsebujejo zgodbice, primerne za osnovnošolce nižjih razredov. Knjigo so ilustrirali otroci.

Ksenija Šešerko – ZGODBE IZ BABIČINE SKRINJE

MOJA SKRINJA

V ”mojih časih” so imele babice stare, poslikane skrinje. V njih so bili prav tako stari predmeti, ki so pripovedovali zgodbe o ljudeh in stvareh.

Sama nimam take skrinje, imam pa računalnik, v katerem so shranjene zgodbe iz moje mladosti ter sedanjega življenja ob prekrasnih vnučkah Niki in Tjaši. Njune dogodivščine so bile navdih za zgodbe, ki so pred vami.

AVTORICA O KNJIGI

Zgodbe za otroke morajo biti ilustrirane. Zakaj pa jih ne bi ilustrirali otroci, če so namenjene njim?
Za pomoč sem zaprosila tri kolegice, moje bivše sodelavke. Izziv so sprejele. A glej ga, zlomka! Malo po tistem, ko so otroci začeli ilustrirati, se je zgodila korona epidemija. Otroci so tako rekoč čez noč ostali doma. Brez likovnih pripomočkov, brez tiste prave motivacije, ki jo lahko da le doživeto branje učiteljice. A niso odnehali. Ilustrirali so s tistimi pripomočki, ki so jih našli doma ali pa kar s pomočjo računalnika. Nastale so ilustracije različnih formatov in tehnik, vendar so zato veliko bolj ”njihove”.

ODLOMEK IZ KNJIGE

”Veš, babi, jutri bo vrtec zaprt, mami in oči pa morata v službo,” je poročala starejša, Pia, ”ali bova lahko medtem pri vaju z dedkom?”
”Seveda, vedno sva vesela vajine družbe,” sta družno odgovorila babica in dedek. Babica pa je v mislih že začela načrtovati jedilnik Piinih in Eminih priljubljenih jedi.
Dedek jima je naročil: ”Do jutri imata domačo nalogo: sestaviti morata seznam stvari, ki bi jih radi počeli čez dan.”
Ko sta deklici zjutraj pozvonili, sta bila dedek in babica že pripravljena. V čajniku se je hladil metin čaj z limono in medom, ne krožniku pa ju je že čakal zajtrk. Med jedjo so klepetali in se veselili prihajajočih skupnih trenutkov.
”Med jedjo ne govorimo,” se je oglasila Ema in s prstom požugala osličku Slinku.
Dedek je odložil skodelico s kavo in vprašal: ”Ali sta naredili domačo nalogo?”
”Seveda sva,” je odgovorila Pia, ”najprej se bova na dvorišču vozili s skiroji, kolesi in poganjalci, potem gremo na sprehod na Pekrsko gorco, potem bomo zaigrali Žogico Nogico, potem gremo na sprehod do potoka, da bomo nahranili račke, potem…
”Stoj!” je zaklical dedek, ”ustavi konje.”
”Kje pa bomo videli konje?” je radovedno vprašala Ema
”To se tako samo reče, ko nekdo želi povedati preveč stvari naenkrat,” ji je pojasnil dedek, ”pri naju bosta le nekaj ur, ne dni.”
”Že včeraj sem skuhala enolončnico in spekla jabolčni zavitek, da se bomo lahko ves dopoldan skupaj zabavali,” je pojasnila babica, ”predlagam, da počakamo, da bo topleje in medtem zaigramo Žogico Nogico, potem pa se bomo odločili za naprej.”