Kulturni center Maribor, Zbirka Znanstvena monografija 016, število strani 438, leto izida 2021
ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ
Kulturna participacija – ena izmed dimenzij kulturnega kapitala – je pomemben dejavnik življenjskih izidov mladostnikov. Avtorji skozi monografijo predstavijo številne dejavnike, ki vplivajo nanjo na individualni in državni (makro) ravni. Monografija bo posebej zanimiva in uporabna za vse, ki bodisi delajo z mladimi (učitelji, vzgojitelji, kulturni delavci idr.) bodisi raziskujejo mlado populacijo.
doc. dr. Gorazd Kovačič
***
Avtorji se osredotočajo na številne vidike kulturne participacije – tako na profile kulturne participacije kot na uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in njune povezanosti, ob tem pa preučijo različne dejavnike kulturne participacije, vključno s sociološko še posebej zanimivimi vrednotami. Monografija bo zanimiva ne le za raziskovalce mladine in kulturne participacije, sociologe, kulturologe ter številne druge družboslovce in humaniste, temveč tudi za kulturne delavce in institucije, politične odločevalce, tvorce kulturne politike ter vse, ki tako ali drugače delajo in živijo z mladimi.
izr. prof. dr. Samo Uhan
***
POVZETEK MONOGRAFIJE
Monografija Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi obravnava profile, dejavnike in posledice kulturne participacije mladih. Sestavlja jo štirinajst poglavij, izmed katerih zadnje predstavlja priporočila za odločevalce, podana na podlagi analiz empiričnih podatkov prvih trinajstih poglavij.
Po teoretičnih izhodiščih in pregledu literature, prikazanem na začetku vsakega poglavja, sledijo rezultati analiz različnih primarnih in sekundarnih empiričnih podatkov. Večina analiz je izvedenih na podlagi anketne podatkovne baze mladih v Sloveniji (N = 1.508), ki se dopolnjujejo z vrsto reprezentativnih podatkov mladih v Sloveniji in Evropi. ***Po uvodnem poglavju, ki obravnava konceptualizacijo, dimenzionalnost in profile kulturne participacije mladih, obravnava drugo poglavje profile slovenskih mladostnikov glede na njihovo kulturno participacijo in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
***
Tretje poglavje se osredotoča na preučevanje vloge življenjskih prehodov pri kulturni participaciji in IKT uporabi, četrto pa na pomen in značilnosti družine pri participaciji mladih.
*** V petem poglavju avtorji analizirajo vrednotne orientacije glede na profile in dimenzije kulturne participacije in IKT uporabe, v šestem pa preučijo kulturno participacijo v kontekstu sodobne, digitalizirane družbe.
***
Sledijo poglavja, v katerih se avtorji ukvarjajo s subjektivno percipiranimi motivi in ovirami mladih pri kulturni participaciji, s stališči mladih do kulturnih institucij v Sloveniji in z zadovoljstvom mladih z institucionalno kulturno ponudbo.
***
Avtorji devetega poglavja izvedejo meddržavno primerjalno analizo ravni ter makro- in mikrodejavnikov kulturne participacije mladih in odraslih v Evropi, avtorji desetega poglavja pa preučijo longitudinalne trende kulturne participacije in IKT aktivnosti mladih v Sloveniji med letoma 2010 in 2018.
***
Sledi poglavje, ki obravnava dimenzije kulturnega kapitala, vključno s kulturno participacijo in vzgojo, za razvojne izide mladih v desetih državah jugovzhodne Evrope.
***
Avtor dvanajstega poglavja poda primerjalni oris kulturnih politik v izbranih državah, v predzadnjem poglavju pa avtorja podata kvalitativni vpogled v kulturno participacijo mladih v Sloveniji in njihove percepcije ter percepcije drugih intervjuvanih odraslih deležnikov (učiteljev in kulturnih delavcev).
***
Monografija skupaj s priporočili v zadnjem poglavju predstavlja celostno analizo vidikov vključevanja mladih v kulturno življenje v Sloveniji in Evropi v kontekstu sodobne, z IKT prežete pozne moderne družbe.
***
Kulturni center Maribor - založba 