Ksenija Šešerko – ŠE ENE ZGODBE IZ BABIČINE SKRINJE – Kulturni center Maribor

Kulturni center Maribor, zbirka Drugačni 012, VALOVANKA, število strani 36, leto izida 2021

ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ

***

^{Ksenija Šešerko – ŠE ENE ZGODBE IZ BABIČINE SKRINJE}

***

V svetu, kjer dnevno iztrebimo stotine hektarjev gozda, smo na novo premisliti način izdelave knjig.

VALOVANKA je nov, inovativen način izdelave trdo vezanih knjig, ki smo ga razvili pri Kulturnem centru Maribor. Knjige vezane s tehniko Valovanke so izdelane iz recikliranih materialov, so ročno delo, prav tako pa so lažje kot običajne trdo vezane knjige. Namesto lepenke uporabljajo valovit karton iz ostankov embalaže in proizvodnje promocijskih izdelkov.

Ker se pri izdelavi bolj kot na natančnost stroja zanašamo na skrbno delo človeških rok, dobijo naše knjige pridih unikatnosti in topline. Vsak pregib morda ni na črti, vsak kot ni 90 stopinj, ampak menimo, da pozitivne lastnosti teh izdelkov pretehtajo surovost industrijske natančnosti, da toplina človeških rok pomeni več kot rez na črti.

V svetu, kjer je čas vsak dan bolj na tanko odmerjen, nemara ni večjega užitka, kot sesti pod drevo in brati dobro knjigo. Mi poskrbimo, da ostaneta oba. Drevo in knjiga!

V upanju, da boste z nami delili navdušenje nad temi izdelki vas pozdravlja,
ekipa Kulturnega centra Maribor, zavod za umetniško produkcijo in založništvo

“Operacija JR CzK 2020-2021 – Valovanka – knjiga na valovih kreativnosti”

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

***

Zgodbe iz babičine skrinje vsebujejo zgodbice, primerne za osnovnošolce nižjih razredov. Knjigo so ilustrirali otroci.

***

MOJA SKRINJA
Zunaj je močno snežilo. V peči je prasketal ogenj. Sedeli smo za mizo: mama, oče, sestra in jaz. Brat je bil še malček in je že spal.
Oče je vstal, vrgel poleno na ogenj in odprl skrinjo. Bilaje navadna lesena skrinja, ki jo je izdelal sam. Meni pa se je zdela kakor skrinja zakladov iz pripovedk o gusarjih.
Zagrabil je skladovnico knjig injih razporedil po mizi. Vsak je urno segel po svoji. Nad nami je brlela žarnica, ki je slabo razsvetljevala drobne črke. Slišalo se je samo prasketanjeognja in hlastno obračanje strani.
To je eden mojih zgodnejših in najlepših spominov. V moji skrinji — računalniku pa se je našlo še nekaj zgodb.
Tako je nastala moja druga knjiga.
Ksenija Šešerko

***

AVTORICA O KNJIGI
Zgodbe za otroke morajo biti ilustrirane. Zakaj pa jih ne bi ilustrirali otroci, če so namenjene njim?Za pomoč sem zaprosila tri kolegice, moje bivše sodelavke. Izziv so sprejele. A glej ga, zlomka! Malo po tistem, ko so otroci začeli ilustrirati, se je zgodila korona epidemija. Otroci so tako rekoč čez noč ostali doma. Brez likovnih pripomočkov, brez tiste prave motivacije, ki jo lahko da le doživeto branje učiteljice. A niso odnehali. Ilustrirali so s tistimi pripomočki, ki so jih našli doma ali pa kar s pomočjo računalnika. Nastale so ilustracije različnih formatov in tehnik, vendar so zato veliko bolj ”njihove”.

***