Kulturni center Maribor, zbirka Sprejeto 29, število strani 120, leto izida 2021
ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ
Manja je učiteljica, predana svojemu poklicu in družini. Njen varen svet zamaje znanec s trditvijo, da jo mož vara. Hkrati se sooča z nelepo platjo svojega poklica. Težave premaguje s pomočjo kolegice in zaupne prijateljice Mete, ki sama trpi zaradi ločenosti od svojega moža, zdravnika, ki pomaga preko humanitarne organizacije Zdravniki brez meja otrokom v Etiopiji. Skuša preživeti med željo po moževi bližini in razumevanjem njegovih potreb. Tukaj je še Klara, ki se sooča z najstniškim sinom – odvisnikom od mamil, Dragica, podvržena bolezenskemu pohlepu, ki vodi njeno življenje, matematičarka Ana, ki preživlja ločitev od moža hazarderja in njegovo kruto maščevanje ter Silvo, prikriti alkoholik, ki ga odkrijejo in sledijo neslutene posledice.
Bo Barbara sposobna prepustiti moža ljubici in sprožiti ločitev? Ali bo Goga prepričala ravnatelja Podlipnika, da preko vseh trupel zaposli njenega sina? Ali bo pomočnica Vesna našla ljubezen, ki jo neumorno išče?
Ksenji Šešerko je bila knjiga položena v zibel: oče, amaterski pisec, slikar, bralec in zbiralec knjig, mama prav tako strastna bralka. S pisanjem se je spogledovala skozi otroška in mladostniška leta, kasneje pa kot učiteljica svojo strast do pisanja vključevala v delo z otroki. Ves čas je tudi objavljala članke v raznih strokovnih revijah.
S pisanjem se je začela resneje ukvarjati leta 2017, eno leto po upokojitvi. Od leta 2019 je članica bralne in literarne sekcije Vedrina, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Studenci. V tem času se je udeležila več literarnih delavnic in literarnih natečajev, na katerih je posegala po najvišjih mestih. Letos je ob drugih prejela tudi srebrno priznanje za izbor in udeležbo na srečanju odraslih literatov — V zavetju besede 2021.
Danica Zlatar – iz spremne besede
Položila sem jo na dno omare v škatlo za moje ”zaklade”. Poleg nje je ležal dnevnik, ki sem ga začela pisati tisti dan, ko sva se spoznala, velikanska školjka, ki mi jo je podaril, ko sva bila prvič na morju, šal, ki je bil njegovo prvo darilo za moj rojstni dan, vzorec vabila na najino poroko in seveda…njegova fotografija, ki mi jo je na mojo prošnjo dal na enem od zmenkov. V slabih trenutkih sem se začela spraševati o trdnosti najine zveze in takrat sem ponovno pobrskala po dnu omare in jo vzela iz škatle. Vedno znova me je spomnila na vzroke, zakaj sem se zaljubila vanj. A vse je postalo neizrazito, kot bi potonilo v megli. Slutnja? Ah, prezgodaj je za globoke misli.
Odlomek iz knjige
Kulturni center Maribor - založba 