Simon Černelč: MODUS OPERANDI

Knjižna založba Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 192, število strani 118, leto izida 2022

Simon Černelč je rojen 2. 5. 1979 v Celju. Odraščal je v Bistrici ob Sotli, kjer je opravil tudi osnovno šolanje. Leta 1999 je končal gimnazijo (Gimnazija CeljeCenter) in opravil maturo. V svojih dijaških letih je osnoval rock skupino Malik, ki je v času njegovega študija likovne pedagogike v Mariboru skupaj s tremi drugimi rock zasedbami iz Bistrice ob Sotli izdala kompilacijsko zgoščenko z naslovom Urok (2005). Svoj prvi samostojni album z naslovom Praznoverje je skupina Malik izdala leta 2010.
Leta 2014 je bil Černelč zaposlen na radiu Marš, za katerega je posnel precejšnje število radijskih iger, med drugim tudi serijo sodobnih priredb slovenskih ljudskih pravljic (Sedem laži itd.). Napisal in posnel jih je v sodelovanju z uveljavljenim slovenskim pisateljem Tomom Podstenškom in ljubljansko jazzovsko zasedbo (Vid in Jošt Drašler ter Cene Resnik), ki je za radijske oddaje posnela izvirno glasbeno spremljavo.
Leta 2019 je Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli izdalo prvo številko revije Medmet, Simon Černelč pa je prevzel vlogo odgovornega urednika. Revija Medmet je namenjena leposlovju, umetnosti in drugim socialnim paradigmam.
Černelč se ukvarja tudi s pisanjem. V več letih ustvarjalnega dela je nanizal lepo število objav v osrednjih slovenskih literarnih revijah. Njegova leposlovna dela so objavljena v Apokalipsi, Mentorju in Sodobnosti.

O knjigi

»V igri najdemo vse tegobe današnjega časa. Od tiskanja denarja, inflacije, žvižgačev in »teoretikov zarote«, preprodajalcev orožja, beguncev in medijskih manipulacij.

Ravno zaradi vsega naštetega se mi zdi takšno dramsko delo še kako pomembno in vredno uprizoritve, saj bo tako doseglo več ljudi. Mogoče pa bo skozi svojo alegorijo prispelo do naslovnikov in jih prisililo v razmišljanje, kam vse to pelje?«

Violeta Tomič

»Kdo potrebuje vojno, kdo potrebuje sužnje in kdo potrebuje odvisnike? Nihče, prav nihče. Manj absurdno od nasilniške absurdnosti, bistveno manj absurdno, je zavračanje nasilja. Popolno in vztrajno zavračanje. Miroljubje doma, pred svojim pragom, je edina nevarnost, ki preži na vse tiste gliste, ki se napajajo v drobovju zveri.

Prej ali slej jo raznese.«

Rajko Muršič

“Ne vem, kaj bi lahko jaz napisal globokoumnega o tej drami. Notri je vse pojasnjeno, osebe rade izdajajo, čemu kaj počnejo. Kaj razlagati bi bil že kar greh. Naj govori sama zase, kot moramo sami zase govoriti pač vsi, kar nas je teptanih ljudi.”

Branko Gradišnik