Knjižna založba Kulturni center Maribor, Zbirka Znanstvena monografija 029, število strani 112, leto izida 2022
ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ
V tej monografiji Vlasta Črčinovič Krofič zgoščeno predstavlja zgodovinska dejstva o razvoju knjižnega slikarstva, imenovanega tudi miniaturno slikarstvo, v svetu in v Sloveniji. Vse od pojava rokopisnih in tiskanih knjig do današnjih dni je knjižna oprema sestavni del knjižnega dela. V raziskovalnem vprašanju je obravnavan pomen knjižne opreme z vidika pozornosti, ki ga uredniki, založniki in bralci namenjajo knjigi. Nadalje je obravnavan pristop ocenjevanja knjižne opreme s pomočjo formalne likovne analize, to je orodja, ki se sicer uporablja pri presoji oziroma ocenjevanju umetniških del. Podobe, slike, simboli in pisave so v tesnih povezavah in prepletih.
Knjižno slikarstvo je nesporno ena izmed zvrsti likovne umetnosti, zato je uporaba navedene metode pri presoji umetniške komponente knjižnih ovitkov – platnic upravičena. Raziskava je pokazala, da je knjižna oprema pomemben element knjižnih edicij glede na kulturni pečat likovnih struj in stilov, prisotnih v določenem zgodovinskem času.
Trenutno je pričujoča knjiga v Sloveniji edino delo, ki tako natančno poveže sliko in besedo tako razvojno kot tudi, kako se manifestira v prostoru in času. Gre za knjigo, ki bo pogosto v uporabi – je učbenik, priročnik, ali kot jo umetnica slike in besede imenuje, znanstvena monografija. Uporabna je za likovne šole ter študente likovnih panog in književnosti. Avtorica je pregledno uredila pojmovno zmedo na razvojni poti od pojma do knjige. Z ustrezno analitično metodologijo pridobiva in sistematično ureja spoznanja stvarnosti ter vse zanimivo poveže v strokovno literaturo s podatki, utemeljenimi v zgodovinskem spominu razvoja od prve slike preko simbolov, znakov in črk do vsebinskega bloka v knjigi.
Mira Uršič, akademska slikarka
Prvi vtis o knjigi, kot vsi prvi vtisi, je lahko odločilen: lahko pritegne ali odvrne. Presojo o estetskem videzu naslovnice ali ovitka knjige avtorica prepušča bralcem, s poudarkom na dejstvu, da so okusi izrazito osebno obarvani in da torej ne moremo govoriti o lepih ali manj lepih naslovnicah na ovitkih knjig, govorimo lahko prvenstveno o bolj ali manj skladni likovni in besedni prvi informaciji o knjigi.
Mag. Irena Ferluga, novinarka
Kulturni center Maribor - založba 