Knjižna založba Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 218, število strani 146, leto izida 2022
ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ

O avtorju
(iz knjige Lev Detela: Disident)
Emigrant med dvema svetovoma
Osmega avgusta 1960 se dokončno poslovim iz Slovenije. Dan je usodnostno teman. Na okenske šipe vlaka brez konca in kraja topota čemeren dež. V moji notranjosti je veliko tesnobe, vendar mi neka čudna vseprisotna sila neprestano prigovarja, naj vztrajam in kljubujem.
Ker v Gradcu stari teti in stricu najin korak ni po volji, sva z Mileno prepuščena samima sebi. Po nekaj dnevnem potepanju po Dunaju se zatečeva na policijo in zaprosiva avstrijske oblasti za zatočišče. Kar takoj naju pošljejo za mesec dni v preiskovalni policijski zapor na Rossauerlände v devetem dunajskem okraju, kjer sta pred nama leta 1936 že sedela marksistični revolucionar Boris Kidrič in znani koroški pisatelj Prežihov Voranc. V mojem primeru skušajo oblasti med drugim ugotoviti, če se v Avstriji morda nisem znašel z določenimi špijonažnimi nameni. Po enomesečnem čakanju v zaporu nama odobrijo politični azil. Ker sva brez denarnih sredstev, se znajdeva v begunskem taborišču Traiskirchen, ki še dandanes obstaja, prepolno beguncev iz arabskih in drugih držav, ki jih pretresajo vojne in nemiri. Že prvo noč mi ukradejo skoraj polovico bornih prihrankov, ki sem jih prinesel še iz Slovenije oziroma iz zapora na Dunaju. Nad vodo se z Mileno drživa s slabo plačanimi priložnostnimi postoritvami, zlasti z obiranjem pravkar dozorelega grozdja v bližnjih vinogradih. 24. oktobra 1960 se v toplem sončnem dnevu v Traiskirchnu poročiva in že čez nekaj dni odpotujeva v nižjeavstrijsko mestece Retz tik ob meji s Češkoslovaško. Tu sem v domu avstrijske Karitas za zapuščeno mladino zaposlen kot vzgojitelj.
***
Junačenje v koronskem obdobju
Uganka v četrti dimenziji
Neraziskani umor
Dogodek pred oknom
Ob nepravem času
Napaka
***
Detelov lirski dnevnik dokumentira mučno doživljanje dramatičnega razpona med prologom Uvodni pesmi s preroško zvenečo kitico z začetka kovidne pandemije februarja 2020
nič se ne spremeni.
vojne so in bodo
in mi na begu
pred samim seboj
in svojo usodo
do delirično razbite konkretistične kompozicije v epilogu Besedna vizualizacija pandemije s končno ironično-optimistično poanto »otročički! ampak /…/ pogum vedno premaga zlo!«
Ivo Antič
