Knjižna založba Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 235, število strani 350, leto izida 2022
ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ
“Še dobro, da tudi za najžlahtnejšega častilca besede kdaj velja tista o zarečenem kruhu. Tako je zdaj kljub priznanju, da ga vedno bolj mika pisanje poezije in vedno manj pisanje dnevnika, pred nami vendarle nova knjiga dnevniških zapisov Bojana Sedmaka iz obdobja med letoma 2009–2013. Že njen naslov Slej ko prej za vselej daje vedeti, da s prejšnjima dnevniško-publicističnima knjigama Zdaj za prej pozneje in Potem za zdaj že kdaj tvori nekakšno trilogijo. Kljub desetletni časovni odmaknjenosti gre za aktualno, sveže branje, ki mu neizbežno minevanje časa ne more do živega, in škoda bi bilo, če bi bili prikrajšani zanj. Seveda tudi v tej aktualni dnevniški formi ne manjka poezije, ki, poleg še marsičesa drugega, določa njenega avtorja, vsestranskega kulturnika, pesnika in kantavtorja, profesorja in publicista, ljubitelja glasbe, filmov, teatra, knjig, potovanj, ne nazadnje tudi ljubimca, prepričanega, da nas pred vsakršnim zlom lahko v veliki meri zavaruje prav ljubezen. Neizbežno je, da se je jagodni izbor vsega naštetega znašel v tem dnevniškem kalejdoskopu prekipevajočega življenja. Ne izostane pa niti družbena problematika vključno z znamenitimi mariborskimi protesti, čeprav se Sedmak, lucidni kritik prezasičenosti z medijsko konstrukcijo realnosti, namenoma odreka rednemu beleženju družbenega dogajanja, češ, dovolj je drugih mešalcev mnenj. Tudi v tem je ta »anarhistični ljubitelj naključij«, ne pa iskanja kariernih zvez, vitalist, ki se mu niti v športu ni zdelo nikoli nujno koga premagati, zato da bi se dobro počutil, poseben. Kot je poseben, logično, tudi njegov dnevnik, svetlobna leta oddaljen od suhoparnega faktografskega paberkovanja po spominih. Pisec se v njem slej ko prej za vselej potrdi kot široko razgledan, duhovit, igriv, tudi aforistično nadarjen, strasten, tankočuten opazovalec in premišljevalec, iskren do sebe in drugih. Njegov pogled sega daleč čez domače obzorje, pri tem pa rodnemu mestu ob Dravi, njegovim ljudem in dogodkom nikakor ne odreka pričakovane pozornosti. Če ga parafraziram: Zdaj vem – pika ali klicaj, dobro, da je s knjigo vse te ljudi in stvari priklical nazaj.”
— Darka Zvonar Predan
***
Nedelja, 1. 12. 2013. Dobro jutro, numerologi. Bomo počastili kakšno številko? 1. 12. 1918, nastanek kraljevine SHS? Ali čakajoč na dan samostojnosti in enotnosti spomin na vse preživete dneve bivše republike? Iz zelo stare škatle za čevlje povlečem nekoliko prepereli zvežčič in iz njega prepisujem svoj osnovnošolski spis z datumom 5. 12. 1967: “Preživeli smo 29. november, dan naše republike. 26. novembra smo po pouku šli TVD Partizan praznovat rojstni dan naše domovine. Ko smo se posedli na svoja mesta, smo nestrpno čakali na spored. Zavese so se odprle in na oder je stopil tovariš ravnatelj. Povedal nam je nekaj besed. Ko je končal, so bili cicibani iz obeh prvih razredov sprejeti v pionirsko organizacijo. Nato je pevski zbor zapel 3 pesmi. Potem so učenci folklorne skupine izvedli 3 plese. Nazadnje smo videli igrico Kurir iz Zgornjega vrha. Ko sem prišel domov, smo šli z mamico v Trst. Tam smo kupili pralni stroj Candy.” Ocena 3. Zagotovo zaradi pralnega stroja. Kmalu bo minilo od tega pol stoletja. In kaj zdaj? Iz študentskega doma čez cesto se kot after party razlega Tužna je nedelja … Žalostna nedelja, začetek veselega decembra … Najbolje bo, da na stežaj odprem še drugi del okna in spustim sosedom v dan Che sara … Nato pa še Let it be … Kaj še bo, kaj še bo … “… speaking words of wisdom – let it be …”
***
Kulturni center Maribor - založba 