Milan Fridauer: AFORIZMI

Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Frontier 146, število strani 260, trda vezava, leto izida 2019

ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ

Ko je Bog ustvarjal človeka, se mu je hardver posrečil dosti bolj kot softver.

Bog je začel z delom na Adamovem rebru, lepotni kirurgi pa ga neutrudno nadaljujejo.

Lisjakom nikoli ne nataknejo lisic.

Bogati oplajajo kapital, revni ženske.

Človek je edino hitro pokvarljivo blago z dolgim rokom trajanja.

Če pri nas delaš, kar te veseli, prejemaš plačo, ob kateri se razjočeš.

Iz kamnov spotike tlakujejo slepe ulice.

Edino neumnosti ne bomo nikoli denacionalizirali.

Je detomor, če opica ubije človeka?

Za tiste, ki garajo kot črna živina, apartheid ne bo nikoli odpravljen.

“Najvidnejši slovenski aforist Milan Fridauer je v tridesetih letih ustvarjanja objavil več kot dvajset tisoč aforizmov. Jagodni izbor, ki ga v knjigi aforizmov ponuja svojim bralkam in bralcem, je vsekakor dobrodošel, saj zaradi svoje miselne moči in žlahtnega humorja spodbuja k samorefleksiji in kljub razklanosti sodobnega časa in sveta vzbuja sproščen smeh.”
—Marija Švajncer

“Svojo nalogo izvrstno opravlja tudi karikaturistka Aljana Primožič, druga polovica (pravilno: prva polovica) zakonskega in umetniškega para, ki bi ga lahko označili za najboljši tandem za generiranje smeha oziroma za humor na Slovenskem. Posebej potrebno se mi zdi izpostaviti, da ima – kot na splošno za fiziološke učinke smeha domnevajo nekateri zdravniki – njun literarni in likovni humor lahko pozitiven vpliv tudi na naše dobro počutje, psihično blagostanje in zdravje. Oba avtorja spadata med osrednje predstavnike v svojem žanru. Pri obeh je prisotno sorodno doživljanje sodobnega sveta, ki je povezano s podobnimi vrednostnimi sistemi, kar lahko opraviči malo prej zapisano trditev o umetniškem tandemu. Lahko bi dejali, da je umetniško delovanje zakoncev Aljane Primožič in Milana Fridauerja Fredija pravcati ugovor stereotipnim predstavam o pomanjkanju humorja in satire na Slovenskem. Literarna teorija, zgodovina književnosti in pregledi likovne umetnosti bodo snovanju obeh avtorjev v prihodnosti zagotovo posvetili ustrezno pozornost. Nam pa prinašata sproščeno veselje in globoke resnice, skrite v besedah in risbah.”
–ddr. Damir Globočnik

***

O avtorju

Rodil se je 29. aprila 1966 v Gruškovcu v Halozah. Osnovno šolo je končal v Cirkulanah, srednjo družboslovno (gimnazijo) pa na Ptuju. V Ljubljani je študiral – a ne doštudiral – etnologijo, zgodovino in novinarstvo.
Prve satirične prispevke mu je leta 1988 objavil Pavliha, prve aforizme pa 1989. leta Večerov Toti list.
Objavljal je v Pavlihi in Totem listu, Ptujskem (Štajerskem) tedniku, Delu, Kaju, Vročem kaju, Nedeljskem dnevniku, 7D, Slovenskih novicah, Ampaku, SRPu, Locutiu on line, Radiu Slovenija in nekaterih lokalnih radijskih postajah, prebirali pa so jih lahko tudi gledalci TV Slovenija, objavljeni so tudi na internetu. Leta 1998 je za svoje aforizme na drugem trienalu satire in humorja v Šmarju pri Jelšah dobil prvo nagrado – Zlati Aritas, leta 2006 je za erotične aforizme v makedonski Strumici dobil tretjo nagrado na VII. mednarodnem karikaturistično aforističnem natečaju. V Strumici je bil nagrajen tudi leta 2007, ko je za erotične aforizme dobil posebno nagrado. Leta 2005 so bili njegovi aforizmi uvrščeni tudi v knjigo Slovenski smeh iz Zbirke Triglav, ki izhaja pod okriljem DSP, leta 2008 pa v dvojezično (srbsko – makedonsko) Antologijo balkanskega aforizma.
Do sedaj je objavil več kot 20.000 romanov v enem stavku.
Z ženo, karikaturistko Aljano Primožič, živi in ustvarja v haloškem Gruškovcu.