Knjižna založba Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 213, število strani 142, leto izida 2023
ZA NAROČILO KLIKNI TUKAJ

Magdalena Cundrič se je rodila 5.1. 1946 na Bledu. Po študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je zaposlila kot profesorica angleškega in nemškega jezika na Gimnaziji Jesenice, kjer je ostala vse do upokojitve. Vmes je bila pet let tudi vodja, oziroma ravnateljica na tej šoli. Z možem, Valentinom Cundričem, pesnikom, živita na Jesenicah.
Njen prvi roman Ambis je bil sprejet na anonimnem natečaju pri Prešernovi družbi, izšel pa je leta 1986. Po tistem je napisala še dvanajst romanov. Zadnja dva, Blodnjak (detektivka) in Robert in Rebeka (mladinski roman) sta izšla pri Založbi kulturnega centra Maribor. Poleg romanov je napisala še zbirko kratkih zgodb Ko polži letijo in radijsko igro Abraham v vesolju, ki je bila izbrana na anonimnem natečaju in že nekajkrat predvajana na Radiu Slovenija.
***
Koščeni, Brezzobi, Enozobi, Enooki, Enonogi, Rimljan, Rdečka, Rumenka, Štrleči in še nekaj podobnih, se v romanu spopadajo z neumnostmi in bizarnostmi današnjega časa kot so pandemija, begunci, cepljeni in necepljeni, odstavljanje direktorjev, uničevanje okolja, nakupi orožja, s sebičnostjo in še z mnogimi drugimi težavami in problemi. Nemočni in nevidni, krmarijo skozi turbulenten čas kot najbolje vedo in znajo. Rešujejo svojo kožo, ki je nimajo, a tudi kože drugih je pomembna. Zemlja je nazadnje rešena, a ne po njihovi zaslugi, pač pa po zaslugi tistih, ki jih med nami ni.
***
Meni za karte ni. Raje imam debatni krožek. Že zato, ker so med nami tudi moški. Mešana družba mi je bolj všeč kot babja. Seveda pa med njimi ni mojega moža. Saj ne, da bi ga pogrešala. Brez njega sem še bolj sproščena. Le jezi me, ker je tako len. V nobeno dejavnost noče, nič se mu ne da, kar leži in čaka na sodni dan. Jaz pa pravim, da bo ta tako ali tako prišel, zakaj pa vmes ne bi še malo uživala? Ne vem, kam me bodo vrgli, a v nebesa prav gotovo ne. Sicer mi pa za nebesa ni. Groza me je ob misli, da bi morala celo večnost plahutati s perutničkami, v beli oblekici in se zamaknjeno smehljati. V peklu je vroče, najbrž bolj razgibano. Sem naredila dovolj grehov za tja? Kdo bi vedel, kaj je za tiste tam zgoraj greh. Ampak, da se ne bom zanje preveč sekirala, se bom raje držala teorije, da greha sploh ni. Izmislili so si ga tisti, ki želijo ljudi strašiti in kaznovati.
